Ponedeljek, 4. maj 2020

Šolski list Zasebne dekliške meščanske šole uršulink

Skica pritličja gradu in grajskega dvorišča iz Šolskega lista uršulinskih šol na Loškem gradu. Hrani Slovenski šolski muzej. <em>Foto: Slovenski šolski muzej</em>
Skica pritličja gradu in grajskega dvorišča iz Šolskega lista uršulinskih šol na Loškem gradu. Hrani Slovenski šolski muzej. Foto: Slovenski šolski muzej
Skica grajskega vrta iz Šolskega lista uršulinskih šol na Loškem gradu. Hrani Slovenski šolski muzej. <em>Foto: Slovenski šolski muzej</em>
Skica grajskega vrta iz Šolskega lista uršulinskih šol na Loškem gradu. Hrani Slovenski šolski muzej. Foto: Slovenski šolski muzej
Dvorišče Loškega gradu, 1908. Hrani AUŠL. <em>Foto: AUŠL</em>
Dvorišče Loškega gradu, 1908. Hrani AUŠL. Foto: AUŠL
Šolski list Zasebne dekliške meščanske šole uršulink <em>Foto: Uršulinke – učiteljice ob vrtni uti na grajskem vrtu, 1937. Hrani AUŠL. </em>
Foto: Uršulinke – učiteljice ob vrtni uti na grajskem vrtu, 1937. Hrani AUŠL.

Leta 1782 so v Škofjo Loko prišle uršulinke in takoj organizirale zunanjo (1782) in notranjo dekliško šolo (1783). Kmalu so bili za širitev šole potrebni novi prostori, zato so uršulinke leta 1890 kupile Loški grad ter ga v letih 1891–1908 temeljito prezidale in prilagodile svojim potrebam. Prva svetovna vojna je pouk v uršulinski šoli nekoliko okrnila, saj je Avstro-Ogrska na Loškem gradu organizirala vojaško bolnico. Uršulinke so bolnici dale na razpolago precej sob, kjer so sicer imele šolske prostore. V nekaj letih delovanja bolnice na gradu se je med samostanskima šolama (notranjo in zunanjo) in vojno bolnico vzpostavilo sožitje.

Po koncu prve svetovne vojne je Slovenija prešla v nov državni okvir. S propadom Avstro-Ogrske monarhije je bila 29. oktobra 1918 ustanovljena Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ta je obstajala do 1. decembra 1918, ko se je s kraljevino Srbijo združila v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (od leta 1929 imenovana Kraljevina Jugoslavija). Po vojni in v novi državi se je delovanje uršulinske šole vrnilo v ustaljene tirnice.

Šolstvo je v tistem času spadalo pod Ministrstvo za prosveto, ki je zbiralo statistične podatke o posameznih šolah, med drugim tudi o uršulinskem vzgojnem zavodu v Škofji Loki. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo posebnih obrazcev, imenovanih šolski list, ki so obsegali razpredelnice, vprašanja, prostor za skice in sezname.

Iz obrazca uršulinskih šol na Loškem gradu lahko poleg osnovnih podatkov (naziv šole Zasebna dekliška meščanska šola uršulink s pravico javnosti od 8. avgusta 1924) razberemo tudi kratko zgodovino šolskega poslopja (zgodovina gradu, prenove itd.) in opredelitev učnega jezika (slovenski). Priloženi sta tudi skici tlorisa pritličja gradu z osrednjim dvoriščem, na katerem je vrisana vodna fontana, in grajskega vrta. Na tej so označeni vodovod (uršulinke so ga dobile leta 1901), lipov drevored, utice, sadovnjak, igrišče za gojenke in prostor za telovadbo, ki so jo poleg ostalih učnih predmetov poučevale uršulinke.

Obsežno zbirko šolskih listov za slovensko področje med obema vojnama, med njimi tudi šolski list loške uršulinske šole, hrani Slovenski šolski muzej v Ljubljani.

Pripravila: Biljana Ristić

Literatura:

  • Znanje je luč, Vzgoja in izobraževanje skozi čas s poudarkom na dekliški uršulinski šoli na Loškem gradu, razstavni katalog, Loški muzej Škofja Loka, 2013.
  • Branko Šuštar, Šolski list – statistični vir o šolah na področju Dravske banovine v Slovenskem šolskem muzeju, v: Arhivi – glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije, št. 1-2, let. 13, Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana, 1990.