Svetovni dan pošte

9. oktober

Ljudje so si že od nekdaj, vsaj od izuma pisave, pisali in pošiljali sporočila – v poslovne ali zasebne namene. Čeprav je bilo razdaljo v preteklosti zaradi slabih cest in nevarnosti roparjev nekoliko težje premagovati, pa vseeno ni bilo nemogoče. Velik del pretoka informacij je potekal ustno, k čemur so pripomogli predvsem trgovci, romarji, krošnjarji in drugi popotniki, večje srednjeveške institucije, kot so zemljiška gospostva, mesta, cerkve, deželnoknežji uradi itd., pa so imele lastne pooblaščene sle. Na krajše razdalje so uporabljali sle tekače, na daljše pa jezdece. Tudi Loško gospostvo, s katerim so upravljali freisinški škofje, je poslovalo s sli. O stroških zanje in službenih poteh uradnikov priča računska knjiga Loškega gospostva iz let 1435–1438.

V habsburških deželah se je poštna služba na državni ravni prvič organizirala konec 80-ih let 15. stoletja. Ta ni bila namenjena javni uporabi, ampak le delovanju cesarja in uprave. Organizirana je bila po sistemu štafet s stalnimi poštnimi postajami, ki so bile ena od druge oddaljene okoli 37 km. Prvotno se je vzpostavila od Innsbrucka do Nizozemske in Rima, v začetku 16. stoletja pa je bila ustanovljena tudi poštna izpostava v Gradcu. Stalne poštne povezave so ustanavljali v drugi polovici 16. stoletja. V organiziranje poštne službe so se vključili tudi deželni stanovi, ki so 1588. uvedli pisemsko poštno zvezo s sli pešci iz Ljubljane do Celovca in nazaj. Ta pošta je do sredine 18. stoletja potovala tudi čez Škofjo Loko, Kranj, Tržič in Ljubelj. Marija Terezija je stanovske sle v Škofji Loki, Kranju in Celovcu ukinila leta 1725 in med Ljubljano in Celovcem vpeljala redno poštno zvezo. Namesto stanovskih je nastavila nove sle, ki so bili plačani iz deželnoknežje blagajne. Pošta preko Škofje Loke je bila nekoliko kasneje, predvsem zaradi premalo poštnih pošiljk, ukinjena.

Prve poštne zbiralnice na Gorenjskem so se začele ustanavljati po letu 1840. Namenjene so bile predvsem pisemski pošti in pošiljanjem manjših blagovnih pošiljk, od druge polovice 19. stoletja pa so sprejemale, odpravljale in dostavljale pisemske in blagovne pošiljke. Prve omembe poštne zbiralnice v Škofji Loki zasledimo v letu 1841, povezana je bila z ljubljansko pošto. Sčasoma so svoje poštne urade ustanovili tudi drugi kraji na Loškem, v Selški in Polanski dolini ter Žireh.

Zgodovino pošte v povezavi s Škofjo Loko pa plemeniti tudi dejstvo, da je naš rojak, ki je živel in delal v 19. stoletju, poglavitno prispeval k poštnemu razvoju. Lovrenc Košir (1804–1879), ki je bil rojen v Spodnji Luši, je zaradi svojega dela danes poznan kot poštno-finančni reformator. Po končani gimnaziji v Ljubljani (1825) je delal kot aspirant pri vojaškem preskrbovalnem uradu v Ljubljani, pri poštnem računovodstvu na Dunaju in državnem knjigovodstvu v Zagrebu. Deloval je tudi v Milanu v komisiji za vpeljavo avstrijskega poštnega poslovanja. Vpeljal je več reform v zaračunavanju poštnega prometa. Leta 1836 je najvišji dvorni poštni upravi na Dunaju predstavil predlog plačevanja poštnine z gumirano pisemsko znamko, ki bi jo odpošiljatelj pošiljke prilepil na pismo in s tem dokazal plačilo poštnine. Dunajska poštna uprava je njegov predlog zavrnila. Le nekaj let zatem (1840) pa je prvo znamko na predlog Rowlanda Hilla (1795–1879) izdala angleška pošta. Znamka se je imenovala penny black. Avstrija je poštno znamko v svoje poštno poslovanje vpeljala leta 1850.

Ko je bila leta 1949 ustanovljena Filatelistična zveza Slovenije, so po vsej Sloveniji začela nastajati filatelistična društva, istega leta je bilo v Škofji Loki ustanovljeno Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka. Društvo je vključeno v Filatelistično zvezo Slovenije in združenje MA-GE-LO PHILA (skupaj z belgijskim filatelističnim društvom iz Maachmechelna in filatelističnim društvom iz nemškega Gailenkirchna). Filatelistično društvo Lovro Košir je edino slovensko filatelistično društvo, ki je včlanjeno v mednarodno zvezo EUROPHILA.

Loški muzej je imel nekaj časa poseben oddelek za raziskovanje zgodovine in razvoja pošte, telefonije in telegrafa. Leta 1982 je zaposlil dva strokovnjaka, ki sta proučevala, raziskovala, urejala in zbirala gradivo za novi oddelek. Leta 1985 je zbirka PTT prešla pod okrilje Tehniškega muzeja Slovenije, tri leta zatem pa je bil PTT-muzej odprt v gradu v Stari Loki. Na ogled je bil vse do leta 2008, ko so zbirko preselili v Muzej pošte in telekomunikacij Polhov Gradec (dislocirana enota Tehniškega muzeja Slovenije).

Danes v spomin rojaku Lovrencu Koširju na njegovi rojstni hiši v Spodnji Luši stoji spominska plošča, ki jo je na pobudo raziskovalca življenja in dela Lovrenca Koširja Ferdinanda Kobala (1883–1959) leta 1948 postavil Filatelistični klub Ljubljana. Leta 1979 je v Spodnji Luši akademski kipar Anton Logonder (1932–1987) postavil bronasti portret v reliefu za spomenik Lovrencu Koširju, od leta 2004 pa je njegov doprsni kip, delo kiparja Metoda Frlica, postavljen v Aleji zaslužnih Ločanov v Škofji Loki.

Pripravila: Biljana Ristić

Literatura:

• Miha Kosi, Potujoči srednji vek, Cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem, Založba ZRC SAZU, Ljubljana, 1998.
• Meta Sterle, Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja – 20. stoletje, Občina Škofja Loka, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana, 1984.
• 65 let Filatelističnega društva Lovro Košir Škofja Loka 1949–2014, zbornik, Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka, 2014. 
• 70 let Filatelističnega društva Lovro Košir Škofja Loka 1949–2019, zbornik, Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka, 2019. 
• Majda Žontar, Poštni promet čez Gorenjsko na Koroško do začetka 19. stoletja, v: Kronika, Časopis za slovensko krajevno zgodovino, št. 3., let. 37., Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, 1989.
• Andrej Pavlovec, Akad. kipar Tone Logonder, v: Loški razgledi, št. 1., let. 34, Muzejsko društvo Škofja Loka, 1987.
• Dalibor Stoviček, Lovrenc Košir, poštno – finančni reformator (Ob stoletnici smrti, 29. 7. 1804–7. 8. 1879), v: Loški razgledi, št. 1., let. 26., Muzejsko društvo Škofja Loka, 1979.
• Več avtorjev, 200. obletnica rojstva in 125 letnica smrti pobudnika poštne znamke Lovrenca Koširja, v: Loški razgledi, št. 1., let. 51., Muzejsko društvo Škofja Loka, 2004.
• Enciklopedija Slovenije, geslo Košir Lovrenc, zvezek 5, Mladinska knjiga Ljubljana, 1991.