Zornica

Umetniški projekt

V Loškem muzeju pripravljamo prav poseben umetniški projekt, ki se povezuje s tremi pomembnimi segmenti, s katerimi se muzej ukvarja in hkrati tvorijo enovit kulturni mozaik Škofje Loke in njene okolice: sodobno umetnost, ki tu nastaja ta hip, bogastvo tukajšnjih umetnostnih spomenikov in umetnostne zbirke, ki jih hrani muzej.

Projekt smo naslovili Zornica in torej temelji na konceptu povezovanja bogate lokalne kulturne dediščine in živahne sodobne umetniške produkcije. Obe sta v Škofji Loki in njeni okolici močno zastopani ter tvorita neločljivo podobo tukajšnje, stoletja dolge in kontinuirane umetnostne tradicije. Slednja je marsikaterega sodobnega ustvarjalca že doslej umetniško oblikovala ali vplivala na njegovo delo. Pravcat kolektivni odziv v tem smislu pa se je zgodil lansko leto.

Skupina (večinoma domačih) ustvarjalcev je navdih poiskala v enem najpomembnejših in najlepših ne le loških, temveč tudi slovenskih umetnostnih spomenikov srednjega veka – v cerkvi Marijinega oznanjenja v Crngrobu, ki velja za priljubljen romarski kraj in vir navdiha za umetnike že od srednjega veka dalje. In situ je izpeljala interaktivni in intermedijski projekt Zornica. Šlo je za enkratni dogodek performativne narave, ki se je odvil ob nenavadnem času, ob zori. Skozi ritualno izvajanje žive glasbe, plesni performans in vizualne umetniške intervencije so se sodelujoči poklonili crngrobški dediščini, hkrati pa na simbolni ravni osvetlili tudi pomen kozmičnih sil prehoda teme v svetlobo. Dogodek je pospremil noč v dan in s tem opozoril na magičnost naravnih ciklov, ki določajo naš univerzum. Ker je ta zanimivi projekt videlo le malo ljudi, se je rodila ideja, da ga širši javnosti predstavimo v obliki ambientalne razstave v galeriji – a ne v smislu ponovitve dogodka, temveč njegove nadgradnje in razširjenega prikaza vpliva crngrobške cerkve na današnjo umetniško produkcijo. Tako bo zasnovana tudi postavitev razstave, saj bo skušala ustvariti atmosfero, kot so jo doživeli akterji takratnega dogodka, hkrati pa pričarati vzdušje, kot ga doživljajo umetniki, ko sicer prihajajo v stik s to cerkvijo.

V razstavnem projektu, ki se bo letos zgodil v Galeriji Ivana Groharja, sodelujejo Janez Jocif s Cappello Carniolo, Agata Pavlovec, Andrej Perko, Tone Štamcar in Maja Šubic. Pri tem je treba poudariti, da bodo njihove prostorske intervencije v galeriji hkrati predstavljale tudi simbolični dialog z vsemi tistimi umetniki, ki so v preteklosti soustvarjali dediščino Crngroba – vse od srednjeveška slikarja mojstra Bolfganga in delavnice Janeza Ljubljanskega dalje. In nenazadnje, ni nepomembno, da se na dela nekaterih izmed omenjenih avtorjev hkrati veže tudi naša umetnostna srednjeveška zbirka na stalni muzejski razstavi, kar vse skupaj zaokroža v celovito umetniško zgodbo.

Pripravila: Barbara Sterle Vurnik