Odprtje razstave Lubnik - Gora velikanov

Lubnik je 1025 m visoka gora, ki se strmo dviga zahodno od Škofje Loke. Z vrha, na katerem stoji planinski dom, se nam ob jasnem vremenu odpre prekrasen pogled na bližnjo in daljno okolico. Lubnik je zelo priljubljena izletniška točka tako za pohodnike od blizu in daleč, kot tudi za kolesarje.

Na razstavi, ki smo ji dali naslov Lubnik - Gora velikanov - predstavljamo poselitev gore v arheoloških obdobjih. Najstarejši dokazi o človekovih aktivnostih na gori sodijo v čas bakrene dobe (2700-1800 pr. Kr.), ko so se njeni obiskovalci utaborili v varnem zavetju Kevderca in Lubniške jame. V rimskem obdobju (0-476) je na severovzhodnem pobočju gore v jami pod Plavo skalo obstajalo jamsko svetišče, kar predstavlja pravo redkost na našem prostoru. Na prisotnost Rimljanov kažejo tudi naključno izgubljene sponke za spenjanje obleke - fibule in živinski zvonci, ki jih lahko povežemo s pašništvom. Ob koncu 6. in v 7. stoletju so se v naše kraje začeli naseljevati naši slovenski predniki, ki so goro tudi poimenovali, kot je izpričano v darilni listini iz leta 973.

Kot zanimivost in del razstave smo vključili tudi mitsko izročilo o gori Lubnik. In sicer v zbirki Zupančevih pripovedk z naslovom Kamniti most najdemo tudi eno, ki govori o nastanku gore. Ob pomoči dveh mladih umetnikov Damirja Grbanoviča in Leje Vučko smo zgodbo prelili na papir v obliki stripa, ki ponekod tudi na zelo duhovit način prikazuje okoliščine v katerih je nastala gora Lubnik.

Razstava je del skupnega projekta muzejev na Gorenjskem z naslovom Neverjetne gore v okviru katerega v Kamniškem muzeju predstavljajo življenje na Veliki planini, v Tržiškem muzeju smučarsko tekmo na Zelenici, v Čebelarskem muzeju v Radovljici plemenilne postaje v visokogorju, v Gorenjskem muzeju v Kranju se spominjajo 40. obletnice slovenskega vzpona na Everest medtem ko v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani dajejo poudarek odnosu do gora v današnjem času, spoznali boste, kakšne so navade današnjih pohodnikov. 

Kustos razstave: Jože Štukl

Oblikovanje razstave: Katarina Čirić