Pogovori z umetniki: Herman Gvardjančič

7. 11. 2018 @ 19:00
Prost vstop

V sodelovanju z Založbo Modrijan vas vabimo na pogovor s Hermanom Gvardjančičem in predstavitev nove knjige Risbe.
Z umetnikom se bo pogovarjal kustos Loškega muzeja Boštjan Soklič.

Knjiga Risbe je pregled Gvardjančičevega ustvarjanja od otroških risb do sedanjosti. V njej je mogoče opazovati avtorjeve različne pristope skozi različna obdobja življenja. Knjiga je barvna in ima 192 strani, prinaša pa eseje Petje Grafenauer, Andreja Medveda in Marka Košana. Eseji so prevedeni tudi v angleščino.

Po šoli za oblikovanje je Gvardjančič študiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani (1963-1964), nato slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1964/65-1968). Diplomiral je pri prof. Maksimu Sedeju, magistriral pa pri prof. Zoranu Dideku leta 1970. Študijsko je potoval na Poljsko (1974) in v Nemčijo (1977). Od leta 1971 je služboval po osnovnih šolah, med letoma 1987 in 1997 je bil profesor risanja in slikanja na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Od leta 1997 je profesor risanja in slikanja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Njegova dela se nahajajo v več zbirkah tako v Sloveniji kot tujini (Karlovec, Sombor, Reka, Zagreb, Beograd, Gradec, Kunsan, Lizbona, Hirošima, Tokio, Dunaj). Za svoje delo je prejel 1981. leta nagrado Prešernovega sklada, 1988. leta Groharjevo nagrado, leta 1990 pa Jakopičevo nagrado. Razstavlja tako doma kot v tujini. Živi in dela v Gorenji vasi pri Retečah.

Gvardjančič je predstavnik slovenskega poznega modernizma, nekateri (T. Brejc) pa njegovo slikarstvo umeščajo med t.i. temni modernizem. Bolj kot na abstraktnem temeljijo njegova dela na izkušnjah predmetnosti; prvenstveno se posveča risbi in slikarstvu. Slika v tehnikah olja na platno, akrila in akvarela. V času novih medijev vstraja pri tradicionalnih slikarskih načinih, posebno pozornost pa namenja kompozicijski uravnoteženosti ter barvnemu podajanju motivike. Boštjan Soklič

“Herman Gvardjančič je strasten risar. Da ujame trenutek, ki ga je prevzel, je dovolj kos papirja, Petrolov račun ali kaj drugega, kar je pri roki.” Andrej Medved

“Gvardjančičeva risba za sabo pušča neposredno, surovo sled: na ta način umetnik dodatno mitologizira ambient škofjeloškega polja, ki je kot tak že zapisan v slovensko umetnostno zgodovino … in to tako, da mu v novejši slovenski umetnosti ni para.”
Marko Košan