Loški muzej Škofja Loka

Skok na vsebino // Skok na meni

Novičke iz Loškega muzeja

Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar

Petek, 20. marec 2020

Brižinski spomeniki

Zakaj brižinski in zakaj spomeniki?

Brižinski spomeniki <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Brižinski spomeniki Foto: Fototeka Loškega muzeja

Brižinski spomeniki so jezikovno in slovstveno pomembni slovenski zapiski iz zgodnjega srednjega veka. So najzgodnejši dokument slovenske kulture, najstarejši ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejša slovanska besedila, pisana v latinici. Gre za skupino treh rokopisnih besedil. Prvi in tretji spomenik sta obrazca splošne spovedi, drugi pa je pridiga z vabilom k pokori. Besedila so bila napisana v obdobju med letoma 972 in 1039.

Besedila so del obsežnejšega kodeksa, ki se danes s signaturo Clm 6426 hrani v fondu Bavarske državne knjižnice (Bayerische Staatsbibliothek) v Münchnu. Kodeks ima lesene platnice, oblečene v belo svinjsko usnje, in je bil popotni škofovski priročnik (pontifikal), ki ga je uporabljal freisinški škof Abraham (pred 940–993/994). Zgodovinar Milko Kos ugotavlja, da so Brižinski spomeniki nastali prav zaradi potreb dušnopastirske službe, nemški cesar Oton II. je namreč leta 973 z dvema darilnima listinama freisinškemu škofu Abrahamu podelil ozemlje Loškega gospostva. Freisinška škofija je imela svoje posesti tudi na Zgornjem Koroškem v dolini reke Möll. Predvideva se, da sta kraj nastanka Brižinskih spomenikov Zgornja Koroška ali Freising.

Do leta 1803 je bil kodeks spravljen v knjižnici stolnega kapitlja v Freisingu, nato pa je bil z ostalim pisnim fondom freisinške škofije prenesen v münchensko knjižnico. Takratni vodja knjižnice Johann Christoph Held (1791–1873) je pri prevzemu obsežnega fonda in njegovem popisu potreboval pomoč, zato je za popisovanje fonda prosil mladega filologa Bernharda Josepha Docena (1782–1828). Slednji je besedila, ki jih danes poznamo kot Brižinski spomeniki, od vsega začetka imenoval spomeniki (nem. Denkmäler). Ta pojem se je v 17. in 18. stoletju uporabljal večinoma za resnično monumentalne zbirke virov. K besedi spomeniki pa so dodali pridevniško oznako njihovega izvora – brižinski. Besedo je prvi uporabil Anton Janežič (1828–1869) v svoji slovnici, izdani leta 1854. Janežič je besedo Freising prevedel v slovensko besedo Brizno, Brižnik ali Brižinje.

Besedila Brižinskih spomenikov so že zgodaj pritegnila zanimanje mnogih znanstvenih raziskovalcev (J. Aretin, J. Dobrovsky, A. H. Vostokov). Prvo objavo je objavil P. I. Köppen leta 1827. V širšo znanstveno obravnavo pa so besedila vstopila po objavi dela Jerneja Kopitarja (1780–1844) Glagolita Clozianus leta 1836. Na tem mestu velja omeniti tudi delo Starocerkvenoslovanske študije (izšlo leta 1936) slavista in filologa Rajka Nahtigala (1877–1958), ki obravnava besedila Brižinskih spomenikov. Najnatančneje pa je Brižinske spomenike raziskal Milko Kos (1892–1972).

Pripravila: Biljana Ristić

Literatura in viri:

Deli naprej


Prijavite se na Novičnik

Novice in dogodki Loškega muzeja direktno v Vaš e-predalnik!

Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke, s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na našem spletnem mestu

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
Loški muzej Škofja Loka Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
...
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...
Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
...
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
__qca
__utma
__utmz
__utmv
__utmb
clip_id
home_active_tab
uid
v6f
utmc
aka_debug
...
Vimeo Te piškotke nastavi videopredvajalnik Vimeo.
Vimeo politika zasebnosti / Vimeo piškotki
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
...
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

Spletno mesto Loški muzej Škofja Loka.