Loški muzej Škofja Loka

Skok na vsebino // Skok na meni

Škof Abraham

Sreda, 19. september 2018

Škof Abraham

Darilna listina, izdana 23. november 973
Darilna listina, izdana 23. november 973

Kdo je bil škof Abraham, ki mu je leta 973 nemški cesar podelil loško ozemlje?

Z darilno listino, izdano 30. junija 973 je nemški cesar Oton II. freisinškemu škofu Abrahamu podelil Loko - današnjo Staro Loko, zahodni del Sorškega polja do potoka Žabnice z naselbinama Žabnico in Suho ter Selško dolino s Selci. Še istega leta 23. novembra je sledila podelitev preostalega dela Sorškega polja (do kranjske ceste - “via Creinariorum”) ter spodnjega dela Poljanske doline do potoka Hotaveljščice. Tako je nastalo Loško zemljiško gospostvo (zemljiška gospostva so bila v fevdalizmu osnovne gospodarske, upravne, politične in kulturne enote). Z darovnicami, izdanimi 1002, 1030, 1215 in 1265 se je gospostvo še povečalo in bilo do sekularizacije 1803 najbolj enoto in največje zemljiško gospostvo na Kranjskem; obsegalo je 3% slovenskega etničnega ozemlja.

Škof Abraham je bil prvi zemljiški gospod Loškega gospostva. Ločani ga poznamo iz pripovedke o zamorcu v škofjeloškem grbu. Ta pravi, da je škofa, ko je nekoč potoval po Poljanski dolini, tam sredi gozda napadel medved. Na srečo je Abrahama spremljal pogumni temnopolti služabnik, ki ga je dobil v dar iz Ogleja. Ta je z lokom in puščico ubil medveda in tako škofu rešil življenje. Škof pa ga je v zahvalo dal upodobiti v loški grb. Podobo zamorca so v svoj grb prevzela tudi številna druga freisinška mesta in trgi na ozemlju današnje Nemčije (Garmisch-Partenkirchen), Italije (Innichen) in Avstrije.

Abraham (pred 940 - 994/993) je bil v resnici pomembna zgodovinska osebnost[1], zelo sposoben mož, ki je imel veliko versko in politično vlogo v obdobju vseh treh nemških vladarjev Otonov. Bil je tesen sodelavec Otona I. Velikega (936-973), nemškega in italijanskega kraja in cesarja. Škofovsko posvečenje je prejel 21. decembra 957 in postal škof v Freisingu na Bavarskem. Bavarska je bila pred tem več kot pol stoletja izpostavljena napadom Madžarov. Oton I. jih je 955 odločilno porazil na Leškem polju pri Augsburgu in tako zaustavil njihove vpade navzgor ob Donavi in prek današnjega slovenskega ozemlja v Padsko nižino. Še prej si je v prvem pohodu v Italijo 951/952 priključil langobardsko-severnoitalijansko kraljestvo, v drugem 961-965 ga je papež okronal za cesarja Svetega rimskega cesarstva, v tretjem pa dobil od papeža dovoljenje, da ustanovi škofijo v Magdeburgu - misijonarsko središče za slovanske dežele. Abraham je skupaj s cesarjem potoval v Italijo, 968 je obiskal Ravenno in 969 Rim. Oton I. mu je 972 v zahvalo podelil v fevd obsežno ozemlje v grofijah Treviso in Vicenza v Veronski marki.

Ko je Otona I. 973 na prestolu nasledil njegov sin, Oton II. (955-983), je bil Abraham ena najpomembnejših cerkveno-političnih osebnosti na jugovzhodu cesarstva. Samo dva meseca po začetku vladanja, 30. junija 973 mu je novi cesar podelil obsežno posest na Kranjskem (“Carniola - Creina marcha”), ki se takrat tudi prvič omenja (za primerjavo - 996 prva pisna omemba Avstrija - “Ostarrichi”). Nastalo je Loško gospostvo, locirano v neposredni bližini središča Kranjske marke, kar kaže na izjemno vlogo in pomen freisinške cerkve za cesarja. Abraham je 974 dobil vrnjene posesti v zgornji dolini Drave in v pokrajini Cadore, ki mu jih je podelil že Oton I., in 977/981 povečal posest v dolini reke Möll. Že od 9. st. pa je freisinška škofija razpolagala z dvema obsežnima ozemeljskima kompleksoma na Koroškem. Prvi je imel središče na Lurnskem polju, kjer se Möll izliva v Dravo, drugi na Otoku ob Vrbskem jezeru. Tako je sklenjena Abrahamova posest oz. posest freisinške škofije na zgornjem Koroškem segala vse od izvira Piave v Karnijskih Alpah ter Rienze in Drave v Pustriški dolini, navzdol po dolini Drave do Lurnskega polja, z verskimi središči v Innichnu/San Candido (benediktinski samostan), Brezni/Fresen (c. Sv. Petra), Požarnici/Pussarnitz (c. Sv. Mihalela) in v Zgornji Beli/Obervellach im Mölltal (c. Sv. Martina), v srednji Koroški pa zajemala območje Vrbskega jezera s središčem na Otoku/Maria Wörth (c. Primoža in Felicijana).[2]

Kljub naklonjenosti Otona II. se je Abraham 974 priključil zaroti velikašev, ki jo je vodil bavarski vojvoda Henrik II. Prepirljivec, in bil za kazen izgnan v samostan Corvey. Tam je bival do 979, nato pa se ni več zapletal v spore s cesarjem. Temu so botrovale nove politične razmere - 976 je bila ustanovljena vojvodina Koroška, ki je bila pred tem v personalni uniji sestavni del vojvodine Bavarske. Zdaj so se Abrahamove posesti nahajale tako na Bavarskem kot v vojvodini Koroški in v njej podrejenih markah/krajinah[3]. Zato je bil zainteresiran za red v cesarstvu. Mejnih krajin, podrejenih vojvodini Koroški, je bilo sedem: Veronska, Furlanska (z Goriško), Istrska, Kranjska, Savinjska, Podravska in Karantanska krajina (kasnejša Štajerska). Vse, razen Veronske marke skupaj z vojvodino Koroško predstavljajo temelje slovenskih zgodovinskih dežel (Koroška, Goriška, Kranjska z Istro, Štajerska), ki so se izoblikovale do 13. st. in obstajale do 1918.

Pripravila Mira Kalan. 


[1] Grdina, Igor: Abraham (pred 940-994 | 993), V: Novi slovenski biografski leksikon, http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi124585/

[2] Kos, Milko: Srednjeveška, kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev, 1985, str. 100-105

[3] Izraz krajina mdr. pomeni "obmejno območje, pokrajino" v vseh slovanskih jezikih, prim.: https://en.wiktionary.org/wiki/Reconstruction:Proto-Slavic/krajina

Deli naprej


Prijavite se na Novičnik

Novice in dogodki Loškega muzeja direktno v Vaš e-predalnik!

Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na našem spletnem mestu

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
Loški muzej Škofja Loka Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
...
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...
Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
...
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
__qca
__utma
__utmz
__utmv
__utmb
clip_id
home_active_tab
uid
v6f
utmc
aka_debug
...
Vimeo Te piškotke nastavi videopredvajalnik Vimeo.
Vimeo politika zasebnosti / Vimeo piškotki
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
...
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

Spletno mesto Loški muzej Škofja Loka.