Četrtek, 13. oktober 2022

Cvetoči sadovnjak Rajka Šubica

Rajko Šubic, Cvetoči sadovnjak, pozna 30. leta 20. stoletja, olje na platno
Rajko Šubic, Cvetoči sadovnjak, pozna 30. leta 20. stoletja, olje na platno

Pred časom smo v Loškem muzeju Škofja Loka dokumentirali likovno delo akademskega slikarja in pedagoga Rajka Šubica (1900–1983), sina slikarja Alojzija Šubica iz Poljanske doline. Gre za žanrsko podobo v postimpresionističnem stilu, po vsej verjetnosti nastalo na Dolenjskem v idilični okolici Novega mesta. Točne geografske lokacije iz dela ne moremo razbrati, lahko pa bi bila naslikana pod gradom Grm ali graščino Gradac. Slika grajskega sadovnjaka formata 70 x 90 cm je izvedena v tehniki olja na platno, čas nastanka pa je težko določljiv. Po motiviki cvetočih jablan avtohtonih slovenskih sort sklepamo, da jo je Rajko Šubic naslikal v aprilu ali v začetku maja tik pred drugo svetovno vojno ali pa v prvih letih po osvoboditvi. Takrat je namreč bival v Novem mestu, kjer je poleg redne službe intenzivno risal in slikal.

Slikarja Rajka Šubica je življenjska pot prek Murske Sobote, kjer je do leta 1938 poučeval risanje na realni gimnaziji, ob koncu 30. let 19. stoletja odpeljala v Novo mesto, kjer je kot učitelj ostal do leta 1942. Takrat je bil interniran v taborišče Monigo pri Trevisu v Italiji. Po osvoboditvi se je za kratek čas vrnil v Novo mesto, nato pa odšel za učitelja v Ljutomer in leta 1954 kot vodja grafičnega oddelka pristal v Mariboru, kjer je dočakal upokojitev.

Če vzamemo v ozir celotni slikarski opus Rajka Šubica, ga po motiviki ni mogoče opredeliti niti kot izrazitega figuralika niti kot krajinarja in prav tako ne kot konvencionalnega portretista. Čeprav je v svoji likovni izraznosti ostajal zvest realizmu, nam slika cvetočega sadovnjaka z gradom v ozadju in prikupnimi otroškimi figurami odkriva odklone od ustaljenega akademizma med obema vojnama na Slovenskem in iskanje drugačnih načinov likovnega izražanja. Šubičev kolorit je bleščeč, izpolnjen s plenerističnimi impresijami v svetlih tonih, ki pričarajo bukoliko mehke dolenjske krajine, ožarjene s spomladanskim soncem. Kompozicijski okvir podobe določajo vertikale dreves, dinamika in iluzija gibanja pa je podana s premišljenim diagonalnim prepletom pohodnih steza, ki vodijo proti grajski stavbi na vrhu griča. Po eni strani je Šubičeva podoba poklon slovenskim impresionistom, po drugi pa enkratni dolenjski krajini.

Pripravil: Boštjan Soklič