Ponedeljek, 26. februar 2024
Galaksija Nejča Slaparja na razstavi razširjeni vid v Cukrarni
16. 2.–26. 5. 2024
V ljubljanski Cukrarni so v petek, 16. 2., ob 19. uri odprli razstavo Razširjeni vid, ki združuje stvaritve 20 umetnic in umetnikov v časovnem razponu 50-ih let. Četudi se njihove umetnine razlikujejo glede na izhodišče, medij in temo, je vsem skupen zasuk k človekovi senzibilnosti. Vizualno dvoumne in nejasne podobe namreč vzbujajo čutne in čustvene reakcije, ki omogočajo bolj celovito zaznavo umetniškega dela. Tematsko se razstava namreč navezuje na fenomen zaznave; umetnice in umetniki v svojih slikah, reliefih, fotografijah, videih, objektih in instalacijah izkoriščajo vrzeli v percepciji za intenziviranje izkušnje gledanja. S svojimi deli se predstavljajo: Marko Batista, Uršula Berlot, Beti Bricelj, Ksenija Čerče, Sandi Červek, Vuk Ćosić, DK, Dušan Fišer, Vadim Fiškin, Meta Grgurevič, Sanela Jahić, Danilo Jejčič, Peter Koštrun, Blažka Križan, Oto Rimele, Nejč Slapar, Nika Špan, Dušan Tršar, Vinko Tušek in Edvard Zajec.
Med razstavljenimi deli zagotovo izstopa monumentalna risba z naslovom Galaksija (1976, tuš na papirju, 2,6 x 10,2 m) pred mesecem dni umrlega vizualnega umetnika in člana Združenja umetnikov Škofja Loka – Nejča Slaparja. Gre za primer opartističnega nefiguralnega stila v umetnosti 2. polovice 20. stoletja, ki v Sloveniji ni bil preveč razširjen. Galaksija spada med vrhunske dosežke ne samo slovenske, temveč tudi jugoslovanske umetnosti tistega časa. Avtor jo je prvič predstavil na samostojni razstavi v Galeriji na Loškem gradu leta 1977, še istega leta pa jo je kranjska občina podarila tedanjemu predsedniku Jugoslavije Titu ob njegovem prvomajskem obisku v Kranju in proslavi na Joštu. Za razstavo Razširjeni vid je bila risba sposojena iz zbirke Muzeja istorije Jugoslavije iz Beograda.
O nastanju dela Galaksija je Nejč Slapa povedal naslednje: “Do odločitve, da naredim risbo s tušem velikega formata oziroma dimenzij, je prišlo spontano. Zanimal me je predvsem optični učinek, ki ga bo imela na gledalca, ko jo bo ta opazoval z različnih gledišč oziroma točk opazovanja v različnih oddaljenostih v prostoru. Izvedba dela je bila komplicirana iz več razlogov. Najprej je bilo potrebno dobiti ustrezno velik papir oziroma karton kot nosilec risbe. To sem rešil s pomočjo sodelavcev v Gorenjskem tisku v Kranju, kjer sem bil večino svojega poklicnega življenja zaposlen kot grafični oblikovalec. Podjetje Gorenjski tisk je bilo ena od najpomembnejših tiskarn v tedanji Jugoslaviji. Sledila je izvedba. Risal sem s pomočjo dolgega ravnila na vodilu z Rotring peresom s črnim tušem in posebno natančnostjo pri prenašanju razdalj. Delal sem jo v prostem času po službi, narejena pa je bila v šestih mesecih. Zanjo sem porabil liter tuša.”
Po razpadu Jugoslavije se je za Slaparjevo risbo Galaksija izgubila vsaka sled. Leta 2016 sta avtor in kustos Loškega muzeja Škofja Loka Boštjan Soklič prišla do informacij o nahajališču risbe, navezala stik z Muzejem istorije Jugoslavije, odšla v Beograd, delo dokumentirala in poskrbela za natančno fotografiranje originala. V Muzeju istorije Jugoslavije je bila risba prvič po več kot štiridesetih letih razgrnjena in izkazalo se je, da je v zelo dobrem stanju. V Sloveniji sta Slapar in Soklič uredila izdelavo kopije v zmanjšanem merilu. Kopija, ki jo je dal izdelati Loški muzej in jo tudi hrani, je bila pred sedmimi leti predstavljena javnosti v okviru Zbirke v nastajanju v prostoru Kašče v Škofji Loki, nato pa še v ciklu predstavitev Slovenskega društva likovnih kritikov Likovni kritiki izbirajo v Cankarjevem domu v Ljubljani. Takrat je za razstavo delo izbrala umetnostna zgodovinarka Petra Vencelj.
Pripravil: Boštjan Soklič, kustos Loškega muzeja Škofja Loka
Povezave: https://www.cd-cc.si/kultura/razstave/nejc-slapar
https://www.loski-muzej.si/novice/galaksija-nejca-slaparja-v-cankarjevem-domu-v-ljubljani/
https://www.gorenjskiglas.si/article/20170505/C/170509906/1168/slaparjeva-galaksija-se-zivi