Četrtek, 1. december 2022

Ive Šubic – kostumograf in scenograf

Špica za film Kekec, 1950, zasebna last
Špica za film Kekec, 1950, zasebna last
Špica za film Kekec, 1950, zasebna last
Špica za film Kekec, 1950, zasebna last
+3Kostumografska risba za film Kekec, 1950, zasebna last
Kostumografska risba za film Kekec, 1950, zasebna last
Kostumografska risba za film Kekec, 1950, zasebna last
Skice za film Kekec, 1950, zasebna last
Predstava Hudič in angel, Šentjakobsko gledališče, režiser Igor Torkar, 1981, zasebna last

Slovenska filmska uspešnica Kekec, črno-beli film režiserja Jožeta Galeta, je bila posneta leta 1951. To je prvi slovenski film, ki je na beneškem mednarodnem filmskem festivalu prejel nagrado zlati lev, in sicer v kategoriji mladinskih filmov za mlade, stare med 11 in 14 let. Manj znano je, da je bil pri filmu kot kostumograf zaposlen Ive Šubic, ki je ustvaril tudi filmske špice s podatki o filmu. Scenograf je bil njegov prijatelj in sokrajan, arhitekt Tone Mlakar.

Šubic je ilustriral tudi dve knjigi o Kekcu, prva, Kekec na volčji sledi, je izšla leta 1957. Kekca so sicer že pred vojno objavljali v reviji Zvonček, po njej pa je zgodba dobila knjižno obliko. Dinamične prigode je Šubic upodobil v tipični alpski pokrajini, ki je zaznamovala tudi Kekčev film. Druga knjiga o Kekcu s Šubičevimi ilustracijami Kekec na hudi poti je izšla leta 1965. Bolj kot lik Kekca je v teh ilustracijah izpostavil dekliška lika Jerice in Tinke, medtem pa uporabil enaki tehniko in slog kot za knjigo Kekec na volčji sledi, s čimer je simbolno izpostavil njuno vsebinsko nadaljevanje. Kot zanimivost je ilustracijo speče Tinke ustvaril na podlagi svoje grafike Večer iz leta 1957.

Šubic je imel veselje tudi do gledališča. Na začetku 70. let je v predstavi Cvetje v jeseni Kulturnega društva dr. Ivan Tavčar tudi igral, in sicer v vlogi Anžona, kot nam je povedal Andrej Šubic, poznavalec gledališča in režiser v omenjenem KUD-u. Šubic pa je deloval tudi kot scenograf. Med drugim je leta 1973 za isto kulturno društvo ustvaril scenografijo za gledališko igro Raubarsk' cesar režiserja Igorja Torkarja (njegovo rojstno ime je Boris Fakin), svojega prijatelja in mentorja gledališke skupine v Poljanah nad Škofjo Loko. Omenjena predstava je bila vključena v praznovanje 1000. obletnice Škofje Loke, ob tem pa je Šubic prejel tudi priznanje za družbeni doprinos v kraju. Leta 1977 je predstava gostovala na odru Šentjakobskega gledališča Ljubljana kot abonmajska predstava. Šubic je sodeloval tudi pri Torkarjevi predstavi Hudič in angel. Scenografija zanjo je nastala po vzoru njegovih ilustracij za Visoško kroniko (1978), po zgodbi katere je bila narejena režiserjeva avtorska dramatizacija predstave. Leta 1981 so jo igrali v Šentjakobskem gledališču.

Več o Ivetu Šubicu kot kulturnem delavcu si lahko ogledate na trenutni razstavi Ive Šubic – ilustrator in kulturni delavec ali preberete v zborniku razstave.

Pripravila: Petra Čeh

Zahvala: Maja Šubic, Andrej Šubic

Brez privolitve slikovnega materiala ni dovoljeno uporabljati za druge namene, javne objave in podobno.