Četrtek, 3. februar 2022

Loški slikar Pavle Bozovičar

Pavle Bozovičar, Pogled proti Puštalu, 1945, olje na lesonit, Loški muzej Škofja Loka <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Pavle Bozovičar, Pogled proti Puštalu, 1945, olje na lesonit, Loški muzej Škofja Loka Foto: Fototeka Loškega muzeja
Pavle Bozovičar, Nageljni, 1963, olje na platno <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Pavle Bozovičar, Nageljni, 1963, olje na platno Foto: Fototeka Loškega muzeja
Pavle Bozovičar, Jabolka, 1951, olje na platno <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Pavle Bozovičar, Jabolka, 1951, olje na platno Foto: Fototeka Loškega muzeja

V Loškem muzeju hranimo nekaj zanimivih likovnih del akademskega slikarja Pavla Bozovičarja iz Zminca pri Škofji Loki. Starejše Ločanke in Ločani se ga spominjajo ne samo zaradi njegovih motivov, nastalih v okolici Škofje Loke in Poljanske doline, ampak tudi zaradi tega, ker je učil na osnovni šoli v Škofji Loki od leta 1947 do upokojitve leta 1970.

Pavle Bozovičar, po domače "Skalarjev Pavle", se je rodil 10. januarja 1910 v Zmincu pri Škofji Loki. Slikarsko se je izobraževal med letoma 1927 in 1929 na Tehniški srednji šoli v Ljubljani na oddelku za kiparstvo, najprej pri Alojziju Repiču in potem pri Francetu Kralju. Po zaključeni Tehniški srednji šoli leta 1929 je v ateljeju Henrike Šantel do konca leta 1929 študiral slikarstvo, nato pa je odšel v Prago, kjer je med letoma 1930 in 1936 študiral pri uglednih profesorjih Spicharju, Beneshu in Wackmannu. Po prihodu iz Prage je bil od leta 1936 do 1946 svobodni umetnik, nato pa se je zaposlil v Murski Soboti, kjer je leto dni deloval kot profesor risanja. Nato se je vrnil v Škofjo Loko, kjer je vse do upokojitve leta 1970 poučeval risanje na loški gimnaziji. Po naravi je bil samotar, ki je ustvarjal na na obrobju slovenskega likovnega dogajanja. Zelo redko je razstavljal. V realistični tradiciji je upodabljal motive iz domače okolice, po večini krajine, med njegovimi deli pa izstopajo tihožitja s sadjem in cvetličnimi šopki.

Publiki se je z razstavo prvič predstavil leta 1946 v sklopu kulturnega tedna v Škofji Loki. Leta 1952 je sodeloval na skupinski likovni razstavi – Gorenjskem festivalu v Kranju. Leto zatem je priredil samostojno razstavo v Škofji Loki. Med letoma 1956 in 1973 se je udeležil še treh skupinskih razstav gorenjskih likovnikov, zadnjič pa je svoja dela samostojno postavil na ogled 12. septembra 1975 v galeriji Loškega gradu. Njegova zadnja razstava je bila odmevna in je privabila mnogo obiskovalcev.

Pripravil: Boštjan Soklič