Ponedeljek, 14. december 2020

Manj znani obrazi Franceta Miheliča

Fotografska razstava

France Mihelič v Žirovem selu, 1964. <em>Foto: Alenka Puhar</em>
France Mihelič v Žirovem selu, 1964. Foto: Alenka Puhar
France Mihelič, 80. leta 20. stoletja. <em>Foto: Iztok Premrov</em>
France Mihelič, 80. leta 20. stoletja. Foto: Iztok Premrov
France Mihelič, 80. leta 20. stoletja. <em>Foto: Igor Modic</em>
France Mihelič, 80. leta 20. stoletja. Foto: Igor Modic
France Mihelič v ateljeju, 1997. <em>Foto: Tihomir Pinter</em>
France Mihelič v ateljeju, 1997. Foto: Tihomir Pinter

Loški muzej Škofja Loka hrani 59 Miheličevih likovnih del iz različnih vsebinsko-formalno zaključenih ciklov. Med njimi je raznolik nabor podob v tehniki akrilnega slikarstva pa tudi risb, grafik in celo tapiserija, izdelana po slikarski predlogi. Ob 20-letnici obstoja Miheličeve galerije v Škofji Loki leta 2015 smo razstavne prostore prenovili in posodobili. V zgornjem prostoru srednjeveške kašče je na ogled postavljen izbor Miheličevih del, nadgrajen z njegovimi manj znanimi risbami in skicami iz zasebne zbirke. Ker si postavitev predstavljamo kot "živ organizem", dinamični prostor živahnega utripa, posvečen osebnosti in delu Franceta Miheliča, jo občasno spreminjamo, v njenem okviru pa izpostavljamo posamezna dela, pripravljamo študijske razstave in pogovore.

Letos ob 25-letnici Miheličeve galerije v njej predstavljamo dokumentarno razstavo, sestavljeno iz niza portretnih fotografij Franceta Miheliča, ki so delo priznanih slovenskih fotografov. Razstava je poklon osebnosti enega najpomembnejših domačih slikarjev druge polovice 20. stoletja in hkrati tudi dragoceno dokumentarno pričevanje o njegovem življenju in delu. Fotografski zapisi nam predstavljajo Miheličev značaj in njegovo specifično, zanj prepoznavno umetniško dejavnost. Nabor del je vzet s področij klasičnega in študijskega portreta, nekaj pa jih je nastalo povsem spontano. Razstavljeni portreti Franceta Miheliča so pričevalni in zgovorni ter sijajno zajemajo čas, v katerem so nastali. Kot dokumenti preteklega časa nazorno in jasno odslikavajo stvarnost, kakršne ni več, predočajo fizične in psihološke značilnosti portretiranca in vzpostavljajo dialog z njim. Pri nekaterih fotografijah odigra pomembno vlogo atelje – prostor, v katerem so nastajala številna umetniška dela; prostor, v katerem je umetnik deloval in ki nam (z vsemi pripadajočimi detajli) pove o Miheliču več kot običajna upodobitev likovnega ustvarjalca v njegovem ateljeju. Portretni sklop smo nadgradili s fotografijami lutk in gledališke scene, ki si jo je France Mihelič zamislil za Maeterlinckovo simbolično lutkovno igro Sinja ptica, prvič predstavljeno javnosti v ljubljanski Mestni galeriji teden dni po novem letu 1964. V okviru te risarsko-scenske umetnije so Miheličeve prikazni, strahovi in pošasti, ki jih poznamo iz njegovih ploskovnih prezentacij na papirju in platnu, stopile v tridimenzionalno prizorišče. Ta Miheličeva inscenacija pomeni tudi njegov prvi in sploh edini poskus kiparskega ustvarjanja.

Za potrebe razstave nam je reprodukcije fotografij Franceta Miheliča odstopila njegova hči Alenka Puhar, nekaj gradiva pa smo prejeli neposredno od avtorjev fotografij. Več o razstavi ...

Pripravil: Boštjan Soklič