Loški muzej Škofja Loka

Skok na vsebino // Skok na meni

Novičke iz Loškega muzeja

Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar

Sreda, 18. november 2020

Marijino kronanje Štefana Šubica iz leta 1849

Štefan Šubic: Marijino kronanje, 1849, olje na platno. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Štefan Šubic: Marijino kronanje, 1849, olje na platno. Foto: Fototeka Loškega muzeja

Med likovnimi deli podobarske delavnice Šubic iz Poljan, ki jih hranimo v Loškem muzeju, zaradi nenavadne ikonografije zagotovo izstopa oltarna slika Štefana Šubica iz leta 1849, izdelana za potrebe cerkve sv. Lucije v Dražgošah. Naslikana je v njegovem tipičnem stilu in se pridružuje ostalim mojstrovim podobam iz 50. in 60. let 19. stoletja, ki krasijo številne oltarje slovenskih podeželskih podružnic od Poljanske doline prek Zgornjih Gorij, Šenčurja in Tupalič vse do Magdalenske gore na Dolenjskem in Starega trga pri Ložu na Notranjskem. Gre za upodobitev prizora Marijinega kronanja – enega najpriljubljenejših motivov v zgodovini evropske sakralne umetnosti. Šubic je delo izvršil v velikem (mnogokotnem, "nepravilnem") formatu z zgornjim polkrožnim zaključkom, v tehniki olja na platno, pod sliko pa se je podpisal po nemško – Stephan Schubiz. Okvir za sliko je po vsej verjetnosti izdelal kar sam v svoji delavnici v Hotovlji, bil je namreč tudi rezbar in pozlatar. Pri kompozicijski zasnovi se je naslonil na renesančne vzorce (trikotna kompozicija), barvna izvedba pa je kombinacija tipične baročne barvitosti in prosojne nazarenske svetlobnosti, značilne za tabelno in stensko cerkveno slikarstvo 19. stoletja. Podoba Marijinega kronanja sodi med najbolj "modre" Šubičeve slike. Površina ozadja, v celoti izpolnjenega s kopastimi oblaki v odtenkih kobaltne, jekleno modre in nebeško modre barve, je edini hladni kontrast topli, človeški upodobitvi nosilcev pripovedi, ki v formalnem kontekstu sploh ne delujejo nadzemsko.

Štefan Šubic si je brez dvoma tudi pri tej sliki pomagal z grafičnimi predlogami iz knjige Juliusa Schnorra Bibel in Bildern, ki jih je združil s slikarskim idealizmom nazarenske smeri. Ta je izšla iz romantike – duhovnega in umetnostnega gibanja med razsvetljenstvom in novim, k realizmu usmerjenim časom. Nazarensko usmerjeni slikarji so ustvarjali na začetku 19. stoletja in so znani po sistematičnem oživljanju in spajanju poznosrednjeveških slogov z renesančnimi formami v okviru metafizične krajine. Razlika med tipično nazarensko upodobitvijo in Šubičevim pristopom se kaže v vzdušju, ki ni religiozno, temveč (navkljub motiviki) bolj žanrsko, skoraj posvetno. Dramatičnost in religioznost tako romantike kot nazarenske umetnosti se pri Šubicu osredotoča na verske atribute upodobljenih oseb in skoraj obvezno kulisno ikonografijo, vzdušje in slikarski pristop pa nam odkrivata intimno, tako rekoč skoraj "družinsko" zgodbo, izpolnjeno z radoživimi angelci, Bogom Očetom in Sinom v zaupnem pomenku ter spokojno Materjo v pozi globokega razmišljanja.

Posebnosti Šubičeve podobe se skrivajo v pomenljivih detajlih in njihovi simboliki. V naročju Boga Očeta je zemeljska obla (orbis terrarum), star krščanski simbol, ki predstavlja božjo oblast nad svetom in univerzumom. Nad oblo (spominjajočo na predimenzionirano vladarsko jabolko) je zlato žezlo (scepter ali okrašena palica) – kraljevska insignija in znamenje vladarske oblasti. V našem primeru ne gre za oblo, ki nosi križ (globus cruciger), temveč za na videz podobna, a ne identična elementa – oblo in žezlo.

Šubic je v duhu renesanse elegantno in originalno povezal motiv Svete Trojice z motivom Marijinega kronanja ter Boga Očeta naravnost "prestavil" iz faze mistične molitve v izrazito čustven odnos do Sina, ki mimobežno še krona svojo Mater, ne namenja pa ji kaj dosti pozornosti. Slikar sicer dosledno upošteva nenapisana pravila starejših upodobitev Boga Očeta, ki je v evropskem sakralnem slikarstvu (tako tabelnem kot stenskem) že od 15. stoletja dalje skoraj vedno ovekovečen v kombinaciji s sinom Jezusom in Svetim Duhom (primer: Pieter de Grebber, Sveta trojica, 1654), a vnaša v ustaljeno ikonografsko shemo nove vsebinske elemente in kombinacije.

Druga posebnost je lik Božje matere z upodobitvijo meseca. Tudi Marija predstavlja veličastje in zmago nad prostorom in časom. Ta se kaže v njeni dominanci nad simbolom polmeseca (lune, ki raste), ki se ga dotika z nožnimi prsti in mu gospodari. Pri tem detajlu se Štefan Šubic vsebinsko nasloni tako na motiv brezmadežne (immaculata) kot na tekst iz Apokalipse Janeza Evangelista. Marija z mesecem pod njo se v evropski umetnosti začne pojavljati v 15. stoletju, sprva v iluminiranih rokopisih (Knjiga ur, 1420, Belgija), šele kasneje pa v tabelnem slikarstvu. Ker je polmesec tudi močan simbol islama, lahko kasnejšo razširjenost in priljubljenost omenjenega motiva razumemo kot jasen krščanski "statement" v antagonističnem odnosu dveh svetovnih religij.

Pripravil: Boštjan Soklič

Deli naprej


Prijavite se na Novičnik

Novice in dogodki Loškega muzeja direktno v Vaš e-predalnik!

Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke, s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na našem spletnem mestu

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
Loški muzej Škofja Loka Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
...
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...
Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
...
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
__qca
__utma
__utmz
__utmv
__utmb
clip_id
home_active_tab
uid
v6f
utmc
aka_debug
...
Vimeo Te piškotke nastavi videopredvajalnik Vimeo.
Vimeo politika zasebnosti / Vimeo piškotki
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
...
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

Spletno mesto Loški muzej Škofja Loka.