Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Spoštovane obiskovalke in obiskovalce obveščamo, da bo Galerija Ivana Groharja zaprta do 30. 7. 2025 zaradi priprave nove razstave.
Hkrati vas vljudno vabimo na odprtje razstave Mohorja Kejžarja V oči me glej!, ki bo v sredo, 30. 7. 2025, ob 19.00.
V kotičku Fokus v Loškem muzeju bomo od konca julija predstavljali poslikane panjske končnice iz Selške delavnice. Predstavnika te delavnice sta Andrej Pavlič (1790–1873) in njegova hči Marija (1821–1891), po domače Blaževčeva ali Podnartovčeva Micka iz Selc v Selški dolini.
Muzej je julija odprt od ponedeljka do nedelje od 10. do 18. ure, Škoparjeva hiša na grajskem vrtu pa od petka do nedelje od 10. do 18. ure. Galerija Ivana Groharja na Mestnem trgu je odprta od torka do nedelje od 10. do 14. ure, ob sredah do 18. ure.
V sredo, 18. junija 2025, smo v Galeriji Podstreha na Loškem gradu odprli novo pregledno razstavo izbranih del Tomaža Furlana, ki na treh lokacijah na gradu predstavlja zadnjih dvajset let umetnikovega ustvarjanja.
V prvi polovici 19. stoletja, ko Škofja Loka še ni imela javne lekarne, so se prebivalci po nasvete in zdravila obračali na samostansko lekarno. Sprva so jo vodile klarise, nato pa uršulinke, ki so v njej pripravljale zdravila za redovniško skupnost, gojenke in okoliško prebivalstvo, zlasti uboge. Kljub ustanovitvi prve javne lekarne v Škofji Loki v drugi polovici 19. stoletja se je večina okoliškega prebivalstva še vedno obračala na uršulinke. Izdaja zdravil zunanjim odjemalcem je bila prepovedana leta 1893, samostanska lekarna pa je bila dokončno ukinjena leta 1901.
Pitje alkohola je do konca 18. in v zgodnjem 19. stoletju potekalo za zaprtimi vrati domov in salonov. Z velikimi spremembami v 19. stoletju pa se je ta navada začela spreminjati. Na slednje sta najbolj vplivali ravno modernizacija in z njo povezana industrializacija, ki sta povzročili prestrukturiranje prebivalstva – nastanek novega “delavskega” sloja, praznjenje podeželja, naraščanje števila mestnega prebivalstva in nenazadnje ločevanje delovnega od prostega časa. Gostilne in krčme so se vedno bolj uveljavljale kot institucionalizirani prostori družabnosti, srečanj, pogovorov in pitja.
V sredo, 21. maja, smo v Okroglem stolpu Loškega muzeja odprli novo razstavo, na kateri so predstavljene izbrane teme, ki orisujejo delovanje gostiln v Škofji Loki v 19. stoletju.
V poletnih mesecih, od junija do septembra, bo Loški muzej odprt vsak dan od 10.00 do 18.00, tudi ob ponedeljkih, ob sobotah in nedeljah pa bo za obiskovalke in obiskovalce odprta tudi Škoparjeva hiša na grajskem vrtu.
V sredo, 28. maja 2025, smo v Galeriji Ivana Groharja odprli razstavo Bog z vsadkom umetnika Metoda Frlica, letošnjega prejemnika Groharjeve nagrade za pomembne dosežke v umetnosti, ki jo podeljuje Združenje umetnikov Škofja Loka.
Od začetka junija je v stalni umetnostnozgodovinski zbirki postavljen Fokus, ki osvetljuje začetke ateljejske fotografije v Škofji Loki v 19. stoletju.
19. stoletje je prineslo mnogo novosti – tudi za razvoj umetnosti. Med tistimi, ki so najbolj zaznamovale naslednje dobe – vključno z današnjim časom –, je gotovo fotografija. V nekaj desetletjih se je oblikovala kot obrt, konec 19. in na prelomu v 20. stoletje pa je vedno večjo vrednost dobivala tudi v umetnosti. Sprva so fotografi v Avstrijskem cesarstvu fotografsko dejavnost opravljali nepoklicno; s poklicem “fotograf” so se lahko v knjigo obrti vpisali šele z novim obrtnim zakonom leta 1859.