Otokar Burdych

Družina Burdych

Meseca maja 1895 se je v Škofjo Loko preselila tričlanska družina Burdych. Oče Ervin (1860–1924) je bil po rodu iz Češke. Farmacijo je študiral v Zagrebu in se po študiju julija 1892 zaposlil v metliški lekarni Franja (Franza) Wacha[1] imenovani “Lekarna k sveti Trojici”.[2] V Metliki je spoznal svojo bodočo soprogo Ano Guštin (1873–1935) s katero se je poročil aprila 1894.[3] Zakoncema se je 21. februarja 1895 rodil prvi sin, Otokar Ervin Burdych. Družina je takrat še živela v Metliki, vendar je že aprila Ani oče Franc za doto kupil Fabianijevo lekarno na Mestnem trgu v Škofji Loki. Kmalu zatem so se Ervin, Ana in sin Otokar preselili v Škofjo Loko, kjer je Ervin prevzel vodenje lekarne in leta 1896 registriral svojo dejavnost pod imenom “E. Burdych, Lekarna v Škofji Loki”.[4]

Prva leta po prihodu v Škofjo Loko so živeli kot podnajemniki dr. Antona Arka na Mestnem trgu. Leta 1901, ko je Burdychova družina štela že sedem članov[5], pa je Ervin kupil zemljišče v Kapucinskem predmestju, kjer je do leta 1904 zgradil stanovanjsko vilo s prostori za lekarno.[6]

^{Burdychovi otroci, Otokar stoji prvi z leve, začetek 20. stoletja, in pismo Otokarja očetu Ervinu ob njegovem godu, 25. april 1903. Hrani Loški muzej Škofja Loka.} 

Šolanje mladega Otokarja

Otokar je 18. septembra 1901 začel obiskovati deško ljudsko šolo v Škofji Loki.[7] Šola je bila petrazredna, svoje prostore je imela v šolskem poslopju ob cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki in v hiši v Klobovsovi ulici. Šolski pouk se je običajno začel v drugi polovici septembra in končal konec julija.[8] Učni jezik v nižjih razredih je bil slovenski, v višjih pa nemški. Učili so se verouk, slovenski in nemški jezik, računanje, pisanje, poleg tega še prirodoslovje, zemljepis, zgodovino, geometrijo, petje in telovadbo.[9] Za učence je bil na prelomu stoletja urejen tudi vrt, telovadišče in igrišče. Poleg rednega pouka so na šoli svečano praznovali avstrijske državne praznike, obiskovali so mašo in hodili na izlete v okoliške hribe. Ob vpisu mladega Otokarja je deško ljudsko šolo v šolskem letu 1901/02 obiskovalo preko dvesto učencev.

Po koncu osnovnega šolstva leta 1905 se je Otokar vpisal na realno gimnazijo na Vegovi ulici v Ljubljani. Realke so bile posebne oblike gimnazij za šolanje trgovskega in tehničnega osebja. Od šolskega leta 1871/72 je bila to sedemletna šola. Poseben poudarek pri pouku je bil na naravoslovnih predmetih.[10] Otokarja je za naravoslovje še posebej navdušil profesor naravoslovja J. Wenzel, ki ga je uvajal v sistematično delo ter usmerjal v zbiranje rastlin, žuželk in mineralov.[11] Leta 1913 je maturiral, študij pa je nadaljeval v Gradcu.

^{Pročelje realke na Vegovi ulici, Ljubljana, 1873. Spletni vir: https://www.vegova.si/wp-content/uploads/pdf/razstavi-1617.pdf (pridobljeno 3. 3. 2026).}

^{Zapiski Otokarja Burdycha s pouka naravoslovja – mineralogija, v zgornjem desnem kotu napis: Predavatelj g. prof. dr. J. Wenzel, šolsko leto 1912/13. Hrani Loški muzej Škofja Loka.} 

Začetki Tehnične visoke šole v Gradcu segajo v leto 1811, ko je nadvojvoda Janez Habsburško-Lotarinški v Gradcu ustanovil Joanneum[12]. V tej ustanovi se namreč ni hranilo le naravoslovnih zbirk, ampak je potekal tudi pouk iz fizike, kemije, astronomije, mineralogije, botanike, tehnologije in zoologije. Tekom let delovanja je prišlo do reorganizacije študijskega dela in v 60. letih 19. stoletja je bila šola preoblikovana v tehnično visoko šolo. Slednja je ob koncu stoletja obsegala dva splošna pripravljalna razreda in strokovne šole za inženirstvo, strojništvo, kemijsko tehnologijo in gradbeništvo. Če je na prelomu stoletja visoko šolo obiskovalo okoli štiristo študentov, je bilo v letih 1913/14, ko je študij v Gradcu začel obiskovati Otokar Burdych, na tehnično šolo vpisanih že osemstodvajset študentov.[13]

^{Staro poslopje Cesarsko-kraljeve tehnične visoke šole v Gradcu, prelom stoletja. Zbirka: J. W. Wohinz. Spletni vir: https://austria-forum.org/af/Kunst_und_Kultur/Bücher/TUGraz_200_Jahre/Die_Technik_in_Graz/Einleitung (pridobljeno 8. 4. 2026).}

^{Študentska izkaznica Otokarja Burdycha, K. K. technische Hochschule in Graz, 21. oktober 1914. Hrani Loški muzej Škofja Loka.} 

Otokar se je na strokovno šolo za kemijsko tehnologijo na graški višji šoli vpisal 21. oktobra 1914 in v času študija pisal dnevnik. Beležil je predvsem druženje s sošolci in prijatelji, kot so obiskovanje restavracij, kinodvoran, sprehajanja po promenadi, igranje biljarda po kavarnah in tarokiranje. Zelo malo dnevniških zapisov se nanaša na sam študij (v nekaj zapisih omeni le pouk anorganske in analizne kemije, fizike, zoologije in delo v laboratoriju). Vseskozi svojega bivanja v Gradcu je preko pisem in razglednic ostajal v stiku z domačimi v Škofji Loki, mama pa mu je redno pošiljala pakete v Gradec. Božične in novoletne praznike leta 1914 je preživel v Škofji Loki, kmalu po vrnitvi iz Loke pa so se začeli vojaški nabori. 21. januarja leta 1915 je zapisal: “…bral, da pridejo letniki 1895 in 96 februarja na nabor.” Nekaj dni pozneje, 26. januarja napiše: “S Tomšičem v Amtshaus in na sekretarijatu radi naborov.” Gre za Otokarjev zadnji dnevniški vpis v študijski dnevnik.

^{Naslovnica Burdychovega dnevnika iz Gradca, rokopis. Hrani Loški muzej Škofja Loka.}

Vojaški vpoklic

Otokarjevo šolanje v Gradcu je torej prekinil vpoklic k 27. domobranskem polku v začetku leta 1915. Vojna leta je preživel v okolici Bohinja, Kranjske Gore, Trbiža, na Tirolskem, Štajerskem, v Italiji in Galiciji. V času nastanjenosti v Bohinjski Bistrici v letu 1915 in začetku leta 1916 je pogosto obiskoval tudi Škofjo Loko, Ljubljano in občasno Beljak ter Celovec. Obiskovanje in zadrževanje v navedenih krajih, dogajanje v zaledju bojišč ter odhod na samo frontno linijo v letu 1916 pa so teme, ki jih Otokar opisuje v svojih dnevniških zapisih tekom vojnih let. Vojaški dnevnik je začel pisati 27. oktobra 1915, zadnji ohranjeni zapis je datiran 6. julija 1916, ko se je nahajal na fronti v Galiciji.

^{Otokar (prvi z desne) s prijatelji na enem od obiskov v Škofji Loki, 1915–1918. Hrani Loški muzej Škofja Loka.}

Konec vojne, študij farmacije in prevzem domače lekarne

Ob koncu vojne leta 1918 se je Otokar odločil, da se ne bo vrnil na graško Tehnično visoko šolo, temveč bo študiral farmacijo v Zagrebu. Nihče od njegovih sorojencev se namreč ni vpisal na študij farmacije, oče Ervin pa je v lekarni potreboval pomoč (zlasti po končani vojni).[14]

Začetki farmacevtskega študija na Sveučilišče v Zagrebu segajo v leto 1882, ko sta bili ustanovljeni stolici za farmacevtsko kemijo in farmakognezijo. Leta 1914 se je študijski program razširil in praktičnemu pouku so dodali predmete farmacevtsko tehnologijo, biokemijo, bakteriologijo in osnove fizikalne kemije.[15]

Otokar se je na študij v Zagreb vpisal leta 1920, magistriral pa je 22. 7. 1922. Še za časa študija je januarja 1922 začel opravljati pripravništvo v lekarni dr. Richarda Karbe v Kamniku.[16] Kakor je razvidno iz ohranjenih pisem mame Ane Burdych je oče Ervin že med Otokarjevim študijem zdravstveno začel pešati. Otokar se je zaradi očetove bolezni najkasneje leta 1923 vrnil v Škofjo Loko.

^{Izpit iz latinščine, ki ga je Otokar opravil na novomeški gimnaziji, 1.–2. 7. 1920. Hrani Loški muzej Škofja Loka.}

^{Indeks farmacevtskega študija v Zagrebu, Otokar Burdych, oktober 1921. Hrani Loški muzej Škofja Loka.}

^{“Dragi Oto! Kjer je papa tako oslabel, da ne more več sam delati, boš moral priti domov, kar najprej mogoče. Pozdravlja te mama.” Pismo mame Ane poslano Otokarju, 2. junij 1923. Hrani Loški muzej Škofja Loka.}

Smrt očeta in prevzem lekarne

Ervin je umrl leta 1924 in lastnica lekarne je postala Ana Burdych, sin Otokar pa njen najemnik. Leta 1935, po mamini smrti, je Otokar zaprosil za prepis lastništva in vodstva lekarne na svoje ime, kar sta mu naslednje leto Kraljevska banska uprava Dravske banovine in Apotekarska komora v Beogradu odobrili. Otokar je v škofjeloški lekarni ostal neprekinjeno do leta 1940, ko je bil vpoklican na 28-dnevno vojaško vajo v Dravsko stalno vojaško bolnico v Ljubljano, v letu 1941 pa je bil kot rezervni apotekarski kapetan vpoklican k vojakom. Ob prihodu Nemcev je bil nekaj časa interniran v Škofijskih zavodih v Šentvidu. Po vrnitvi je med okupacijo dobavljal sanitetni material partizanom v okolici Škofje Loke.[17]

^{Otokar v družinski lekarni, Škofja Loka, prva polovica 20. stoletja. Hrani Loški muzej Škofja Loka.}

Otokarjevo društveno in družabno življenje

Ob delu v škofjeloški lekarni je bil Otokar aktiven tudi izven lekarniških zidov. Vključen je bil namreč v mnoga društva, ki so v obdobju med obema vojnama in po drugi svetovni vojni delovala v Škofji Loki. Med drugim je bil član Sokola, Narodne čitalnice in Planinskega društva, aktiven je bil pri škofjeloški hranilnici ter ustanovitvi muzeja, bil je tudi član občinskega odbora, član upravnega odbora meščanske šole v Škofji Loki, predsednik Filatelističnega društva in eden od vodilnih delavcev KUD Tone Šifrer. Kot amaterski igralec je nastopal v Gobčevi opereti Planinska roža in v Tavčarjevi Visoški kroniki.

^{Levo: Otokar v mladostnih letih, Škofja Loka, prva polovica 20. stoletja. Hrani Loški muzej Škofja Loka.}

^{Desno: Otokar na vrtu domače vile v Škofji Loki, prva polovica 20. stoletja. Hrani Loški muzej Škofja Loka.}

Še med bivanjem v Kamniku je spoznal svojo bodočo ženo Magdo Potočnik (1904–1969), s katero se je poročil leta 1926. Mladoporočencema se je leta 1927 rodil sin, Otokar - Oti Burdych,[18] ki je po smrti očeta leta 1957 prevzel vodenje loške lekarne.

^{Levo: Dopis poslan Otokarju leta 1926: “Dragi Oti! Ko se poslavljaš iz našega samskega stanu ti tudi jaz - čeprav nekoliko pozno - želim vso srečo na vsej poti življenja.” Hrani Loški muzej Škofja Loka.}

^{Desno: Družinska fotografija na kateri so Magda, Otokar in mali Oti Burdych. Zasebni arhiv.}

^{Levo: Otokar Burdych in Vinko Zahrastnik (levo), Verona, 1939. Hrani Loški muzej Škofja Loka.}

^{Na sredini: Otokar Burdych v zrelih letih. Hrani Loški muzej Škofja Loka.}

^{Desno: Otokar Burdych ob igranju harmonike. Hrani Loški muzej Škofja Loka.}

V nadaljevanju bova avtorici prispevka predstavili nekaj izbranih tem iz še neobjavljenjega Vojnega dnevnika (1915–1916) ter arhivskih in fotografskih virov Otokarja Burdycha, ki jih hranimo v Loškem muzeju.

Pripravili:

Sara Šifrar Krajnik in Biljana Ristić

 

Viri in literatura:

Burdychov arhiv, Loški muzej Škofja Loka.

Hohenberg, Fritz, Aus der Geschichte der Technischen Universität Graz, Technische Universität Graz / Erzherzog-Johann-Universität: Geschichte, Lehr- und Forschungsaktivitäten. Technische Universität Graz, Graz, 1982/83.

Jamar-Legat, Jeja, Loško šolstvo v drugi polovici 19. stoletja, Loški razgledi, 18, Muzejsko društvo Škofja Loka, 1971.

Krbavčič, Aleš, Razvoj farmacevtskega izobraževanja na Univerzi v Ljubljani, Štiri desetletja študija farmacije in klinične biokemije, Fakulteta za farmacijo, Ljubljana, 2000.

Krstna knjiga (Taufburch) Škofja Loka, 1894–1903.

Krstna knjiga (Taufburch) Škofja Loka, 1903–1917.

Okoliš, Stanko, Zgodovina šolstva na Slovenskem, Slovenski šolski muzej, Ljubljana, 2008.

Planina, France, V spomin Otona Burdycha, Loški razgledi, 4, Muzejsko društvo Škofja Loka, 1957.

Rus, Zvonko, Kronika mesta Metlike I., Belokranjsko muzejsko društvo, Metlika, 1999.

Šifrar Krajnik, Sara, Lekarništvo na Loškem, Gorenjske lekarne, Kranj, 2023.

Šolsko poročilo petrazredne deške ljudske šole, šolsko leto 1901/1902.

Časopisni viri:

Pharmaceutische Post, let. 27, št. 16, 22. 4. 1894, str. 179.

Zeitschrift der allgem. Österreich. Apotheker-Vereins, let. 30, št. 21, 20. 7. 1892, str. 468.

Spletni viri:

https://austria-forum.org/af/Kunst_und_Kultur/Bücher/TUGraz_200_Jahre/Die_Technik_in_Graz/Einleitung (pridobljeno 8. 4. 2026).

https://www.vegova.si/wp-content/uploads/pdf/razstavi-1617.pdf (pridobljeno 3. 3. 2026).

 

[1] Metliško lekarno je zagrebški lekarnar Franjo Wach leta 1878 odkupil od vdove lekarnarja Miroslava Horačeka. Leta 1886 je Wach lekarno preselil v novozgrajeno hišo na metliškem Mestnem trgu. V: Rus, Kronika mesta Metlike I., str. 91–95.

[2] Zeitschrift der allgem. Österreich. Apotheker-Vereins, 20. 7. 1892, str. 468; Rus, Kronika mesta Metlike I., str. 95.

[3] Pharmazeutische Post, 22. 4. 1894, p. 179.

[4] Šifrar Krajnik, Lekarništvo na Loškem, str. 77.

[5] Zakoncema so se po prihodu v Škofjo Loko do leta 1901 rodili Evgen Alfred, Ana Pavlina, Ervin Frančišek in Zdenka Marija. Sledili so še Oskar Albin, Marija Elizabeta, Bogomil Demeter in Irena Božena. V: Krstna knjiga (Taufburch) Škofja Loka, 1894–1903; Krstna knjiga (Taufburch) Škofja Loka, 1903–1917.

[6] Šifrar Krajnik, Lekarništvo na Loškem, str. 86.

[7] Planina, V spomin Otona Burdycha, str. 157; Šolsko poročilo petrazredne deške ljudske šole, šolsko leto 1901/1902, 30. 7.1902, str. 3.

[8] Jamar-Legat, Loško šolstvo v drugi polovici 19. stoletja, str. 84.

[9] Okoliš, Zgodovina šolstva na Slovenskem, str. 80.

[10] Okoliš, Zgodovina šolstva na Slovenskem, str. 70.

[11] Planina, V spomin Otona Burdycha, str. 157.

[12] Joanneum je bil ustanovljen kot muzej, pri čemer je na podlagi interesov ustanovitelja Janeza Habsburško-Lotarinškega sprva deloval predvsem kot izobraževalna ustanova z naravoslovno-tehnično usmeritvijo. Za več glej: https://www.museum-joanneum.at/ueber-uns/unsere-geschichte (pridobljeno 19. 4. 2026).

[13] Hohenberg, Aus der Geschichte der Technischen Universität Graz, str. 9–11.

[14] Planina, V spomin Otona Burdycha, str. 157–158.

[15] Krbavčič, Razvoj farmacevtskega izobraževanja na Univerzi v Ljubljani, str. 13–14.

[16] Šifrar Krajnik, Lekarništvo na Loškem, str. 103.

[17] Šifrar Krajnik, Lekarništvo na Loškem, str. 104–107.

[18] Planina, V spomin Otona Burdycha, str. 157–158; Šifrar Krajnik, Lekarništvo na Loškem, str. 110.