Slikar in ribič Ivan Franke

Šestnajstega maja letos bo preteklo 180 let od rojstva Ivana Franketa iz Poljanske doline. Bil je slikar, konservator, publicist, svetovni popotnik in velik strokovnjak za ribištvo. Kot znanstveni proučevalec domačih umetnostnih spomenikov in mednarodno priznan strokovnjak v ribogojstvu je objavil mnogo študij, člankov in poročil v slovenskem in nemškem jeziku. V Sloveniji je organiziral več umetnih vališč rib. V prostem času je na ljubljanskem čitalniškem odru deloval kot režiser, scenarist, kostumograf in masker. Med poznavalci likovne umetnosti je najbolj znan kot realistični portretist in krajinar, ki se je okoristil s pridobitvami impresionističnega slikarstva. V cerkvenih motivih se je naslanjal na poznorenesančne beneške mojstre in nazarensko šolo, kar je bilo za tisti čas dokaj nazadnjaško.Pogosto je razstavljal v Jakopičevem paviljonu. Največ njegovih krajinskih del hranijo v Narodni galeriji v Ljubljani.

Franke se je rodil leta 1841 v Dobju pri Poljanah. Ljudsko šolo je obiskoval v Cerkljah in Kranju, gimnazijo pa v Ljubljani, kjer je 1862. maturiral. Kot gimnazijec se je tehnike akvarela učil pri sobnem slikarju Poljaku, pozneje sta ga v slikarstvu poučevala Jožef Kogovšek in Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein. Po srednji šoli je odpotoval v Oberammergau, München, Nürnberg, Augsburg in na Dunaj. Po vrnitvi na Kranjsko je na materino željo stopil v ljubljansko semenišče, kjer je ostal eno leto. 1864. so ga po polletnem zasebnem študiju sprejeli na dunajsko likovno akademijo, kjer je bil Wurzingerjev učenec. Leta 1866 se je vpisal na beneško akademijo, kjer se je na podlagi študija renesančnih mojstrov mnogo ukvarjal s tehničnimi problemi slikarstva, posebno s sestavo slikovne naloge. Dve leti kasneje je študij zaradi vojnih razmer prekinil. Med letoma 1868 in 1873 se je izobraževal v Molmentijevi zasebni umetniški šoli, nato pa je po nalogu ruske kneginje Saše Žokovske odpotoval na Kitajsko. Skoraj leto dni je potoval po deželah Srednjega in Daljnega vzhoda, popotne vtise pa je sprotno zapisoval in jih čez leta objavljal kot črtice. Po vrnitvi je obiskal svetovno razstavo na Dunaju in se kmalu naselil v Ljubljani. Leta 1878 je postal učitelj risanja na kranjski gimnaziji in konservator centralne komisije. 1889. se je iz Kranja spet preselil v Ljubljano, kjer je poučeval risanje na gimnaziji, učiteljišču in obrtni šoli. 1908. se je kot nosilec naziva cesarski svetnik upokojil. Umrl je 15. oktobra 1927 v Ljubljani.

Zanimivo je, da je Franke bolj znan kot portretist, čeprav je krajine slikal za svoje veselje in umetniško izživljanje, portrete in cerkvena dela pa po naročilu. Slikarsko najbolj drzne in kompozicijsko razgibane so slike, ki jih je prinesel domov z nekoliko pustolovskega potovanja na Kitajsko leta 1973. V portretih se kaže kot izredno discipliniran slikar, ki se je prilagajal željam naročnikov, hkrati pa ni odstopal od svoje slikarske pisave. Loški muzej hrani pet njegovih meščanskih portretov, ki jih naslikal po naročilu. Večina portretnih upodobitev je v slabem stanju in čakajo na restavratorske posege.

Pripravil: Boštjan Soklič