Loški muzej Škofja Loka

Skok na vsebino // Skok na meni

Novičke iz Loškega muzeja

Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar

Torek, 29. december 2020

Slikarstvo Franceta Pavlovca

France Pavlovec: Tihožitje z grozdjem, 1935, olje na platno, Loški muzej Škofja Loka. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
France Pavlovec: Tihožitje z grozdjem, 1935, olje na platno, Loški muzej Škofja Loka. Foto: Fototeka Loškega muzeja
France Pavlovec: Vikrče, 1940, olje na platno, Loški muzej Škofja Loka. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
France Pavlovec: Vikrče, 1940, olje na platno, Loški muzej Škofja Loka. Foto: Fototeka Loškega muzeja

Ob priimku Pavlovec v Škofji Loki takoj pomislimo na likovno umetnost. Najprej na Agato Pavlovec, slikarko in članico Združenja umetnikov Škofja Loka, nato pa na prezgodaj umrlega umetnostnega zgodovinarja Andreja Pavlovca, ki je bodisi kot ravnatelj ali kustos Loškega muzeja več desetletij vodil in usmerjal galerijsko politiko ne samo Škofje Loke, temveč (v širšem okviru) tudi tistih gorenjskih krajev, kjer so se odvijale likovne razstave in prireditve. Tokrat se bomo ustavili pri njegovem očetu – slikarju Francetu Pavlovcu, ki se je trajno zapisal v zgodovino slovenske umetnosti. Četudi ni bil v neposredni zvezi s Škofjo Loko, si njegovo slikarstvo zasluži posebno pozornost in analizo.

Slikar France Pavlovec sodi med vidnejše in najbolj kvalitetne slovenske krajinarje po Ivanu Groharju in Rihardu Jakopiču. Upodabljal je motive iz ljubljanske okolice, slikovite podobe Save pri Tomačevem, na Ježici in pri Medvodah. Veliko je slikal v Bohinju in ob Soči, privlačili pa so ga tudi kraški in istrski motivi. Pred drugo vojno je upodabljal gorenjske motive v Podkorenu in Planici, krajine v okolici Šentlovrenca na Dolenjskem. Med vojno je slikal Stožice in bližnjo okolico, po vojni pa je delal tudi na Primorskem, v Bohinjskem kotu, ob Soči in v Trenti. Slikal je izključno v oljni tehniki, večinoma krajine, izjemoma tudi portrete, ki so ga zanimali še najmanj, in tihožitja. Krajine so največji odraz njegovega individualnega doživljanja motiva, njihovo število v celotnem Pavlovčevem opusu (v primerjavi s figuraliko, portretom, pa tudi tihožitnimi temami) pa nas prepričuje o trdni in dosledni zavezanosti pejsažnemu slikarstvu.

Nesporno je na Pavlovčev način slikanja močno vplival njegov študij na zagrebški akademiji, vendar se je do gradnje krajinske motivike dokopal kar sam. Ker zagrebška akademija slikanja na prostem ni gojila, je Pavlovec kopiral krajine starejših mojstrov (Corot, Courbet, Theodor Rousseau) jih hkrati analiziral, nova vedenja o krajinskem slikarstvu pa uspešno prenesel v svoje ustvarjanje. Tudi v zrelejšem slikarskem obdobju je večkrat preverjal svoje krajinske izkušnje z dosežki klasikov evropskega pejsaža. Lahko bi rekli, da je Pavlovec iz Zagreba kot “popotnico” za nadaljno ustvarjalno pot prinesel močno izkušnjo slikanja krajine in različnih krajinskih vzdušij. Trudoma se je dokopal do lastne metode, s katero je zgradil krajino po lastni meri in občutju. Ko se je po končanem študiju vrnil v Ljubljano, je začel intenzivno iskati motive v vaseh ob Ljubljanici in Savi. Slikarsko zrelost je dosegel v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Bil je pripadnik Četrte generacije – generacije, ki je po impresionizmu, vesnanih in ekspresionizmu povezala med seboj pretežno v Zagrebu šolane umetnike. To je bila heterogena skupina s stremljenjem k čistosti barv in linij, ki se je oddaljila od idejnih usmeritev ekspresionizma, posamezni člani pa so začeli razvijati svoje osebne likovne poetike. Skupino so poleg Pavlovca sestavljali Miha Maleš, Nikolaj Pirnat, Olaf Globočnik, Mira Pregljeva in Janez Mežan. Na sorodnosti med Jakopičevim impresionizmom in liriko krajinskih podob Franceta Pavlovca je prvi opozoril Anton Vodnik v članku o Četrti generaciji, ki je izšel v Slovenskem narodu. Pavlovec na temelju svojih poetično navdahnjenih in čustvenih podob, izvedenih v harmoničnih barvah, resnično stilno izhaja iz poznega slovenskega impresionizma.

V Loškem muzeju hranimo dvoje podob Franceta Pavlovca (krajino in tihožitje), za katere lahko trdimo, da so bile ob času nastanka po doživljanju motiva in razpoloženjskih vrednotah izrazito impresionistične, po načinu obdelave pa izrazito sodobne. Ob Pavlovčevih krajinah zaznavamo tihožitne prvine, v njegovem tihožitnem tematskem krogu pa se nam utrinjajo misli o krajini. Vsa njegova tihožitja lahko povežemo z zemljo, saj njeni izkopani plodovi ohranjajo njeno barvo. Pri krajini slikar zavestno “krči” formo na račun liričnih učinkov. Trepetave, pretrgane, pa tudi valovite barvne linije ustvarjajo mehko slikovitost Pavlovčevih pejsažev in vzbujajo primerjave s pesniškimi oblikami in z glasbo. Emilijan Cevc je zapisal: “Pavlovec je bližji slovenski elegični narodni pesmi, ki prehaja iz melodije neprepoznanega, kristalno zvenečega pihalnega instrumenta; nekatera njegova platna učinkujejo, kakor da prisluškujemo oddaljenim melodijam Griegove 'Pomladi'. Pavlovčeva umetnost zveni molovsko”.

Življenjska pot Franceta Pavlovca

Rodil se je 14. avgusta 1897 v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Njegov rod izvira iz vasice Kilovče nad Ilirsko Bistrico. Osnovno šolo je sprva obiskoval v Ilirski Bistrici. Po očetovi smrti se je mati z otroki preselila v Ljubljano. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji na Poljanah, vendar je ni dokončal. Preživljal se je z različnimi priložnostnimi deli. Leta 1914 je odšel na vzhodno fronto, kjer je bil zajet na ruski fronti in se je kot jugoslovanski prostovoljec vrnil v domovino 1918. leta. Zaposlil se je na železnici, najprej kot delavec, nato kot pisarniški uslužbenec.

Slikarstvu se je posvetil razmeroma pozno. Za umetniško pot se je odločil po ogledu razstave Jakopiča, Kosa in Tratnika v Jakopičevem paviljonu. Obiskoval je slikarsko šolo v Ljubljani, med letoma 1923 in 1928 pa Akademijo v Zagrebu. Zanj se je osebno zavzemal in ga podpiral Ivan Meštrović. Kot svobodni umetnik se je 1928 vrnil v Ljubljano in se pridružil Četrti generaciji in z njo tudi prvič javno nastopil. Po poroki se je preselil v Stožice pri Ljubljani.

Dvakrat, leta 1949 in 1951, je prejel Prešernovo nagrado. Žal je od leta 1952 bolehal in vse manj slikal v naravi. Ko ni mogel več potovati, si je pri slikanju pomagal s fotografijo. Umrl je 12. februarja 1959 v Ljubljani.

Pripravil: Boštjan Soklič

Literatura:

  1. France Pavlovec, 1897–1959. Ljubljana: Moderna galerija, 1989.
  2. Primorski slovenski bibliografski leksikon. Snopič 11. Gorica, 1985, str. 592-593.
  3. Kolenc, M. France Pavlovec (1897–1997). Snežnik, nov. 1997, leto 6, št. 11, str. 10.

Deli naprej


Prijavite se na Novičnik

Novice in dogodki Loškega muzeja direktno v Vaš e-predalnik!

Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke, s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na našem spletnem mestu

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
Loški muzej Škofja Loka Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
...
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...
Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
...
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
__qca
__utma
__utmz
__utmv
__utmb
clip_id
home_active_tab
uid
v6f
utmc
aka_debug
...
Vimeo Te piškotke nastavi videopredvajalnik Vimeo.
Vimeo politika zasebnosti / Vimeo piškotki
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
...
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

Spletno mesto Loški muzej Škofja Loka.