Loški muzej Škofja Loka

Skok na vsebino // Skok na meni

Novičke iz Loškega muzeja

Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar

Četrtek, 24. september 2020

Smrekarjevi Turki v Loškem muzeju

Hinko Smrekar, Turki so v deželi, 30. leta prejšnjega stoletja, lavirana risba s tušem. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Hinko Smrekar, Turki so v deželi, 30. leta prejšnjega stoletja, lavirana risba s tušem. Foto: Fototeka Loškega muzeja

Umetniški opus Hinka Smrekarja je pester in obširen. Bil je slikar, grafik in predvsem risar – ilustrator. Obdeloval je najrazličnejše motive, v vseh tehnikah, resne, žalostne, groteskne, smešne, romantične, naturalistične, narodne in mednarodne, portrete in krajine. Jemal je teme iz narodnih pripovedk in ljudskega praznovanja ter iskal žanrske motive iz življenja preprostih ljudi, zlasti kmetov.

Poleg Narodne galerije v Ljubljani je pri nas malo ustanov, ki bi v svojih zbirkah hranile dela Hinka Smrekarja, enega naših najpomembnejših risarjev vseh časov, če že ne najpomembnejšega. Loški muzej Škofja Loka se lahko pohvali kar s štirimi Smrekarjevimi umetninami v tehniki lavirane risbe s tušem. Tri od teh so postavljene na ogled v sklopu dela stalne umetnostne zbirke, ki domuje v prvem nadstropju Loškega muzeja, četrta pa je v depoju. Razstavljene risbe predvidoma izhajajo iz 30. let prejšnjega stoletja in so vsebinsko ubrane na zgodovinsko tematiko turških vpadov. Ta nemirni čas, ki ga motivi predstavljajo, je očitno Smrekarja kot ustvarjalca privlačil, motivika pa mu je ponujala veliko možnosti za razgibano upodabljanje slikovitih figuralnih prizorov, izpolnjenih z brkatimi in mrkimi obrazi eksotičnih plenilcev, in dramatično, rahlo mračno atmosfero, ki jo je umetnik sijajno podajal s samosvojim načinom zgoščenega senčenja in neprekosljivim občutkom za kompozicijo. Risbe so podpisane, datirane pa niso. Po tematiki in stilu so nadvse sorodne Smrekarjevim ilustracijam iz 30. let za mladinsko revijo Naš rod, ki je med obema vojnama izhajala desetkrat na leto. Risbe v Loškem muzeju se ujemajo z ilustracijami kratkih zgodovinskih povesti Pavla Kunaverja, s katerimi je skušal pisec – pedagog, eden od začetnikov slovenskega alpinizma, predvojni smučar, jamar in poljudnoznanstveni publicist, pri mlajši populaciji vzbuditi zanimanje za slovensko zgodovino. Razlika med ilustracijami in samostojnimi, a vsebinsko povezanimi deli, ki jih hranimo v muzeju, je v tem, da so "naše" risbe opremljene še z dodanimi vinjetami v tipičnem secesijskem stilu, a domačijsko dekorativno strukturo, in da so naknadno pobarvane oz. tonirane z barvnim tušem. Risbe je Smrekar po vsej verjetnosti izdelal s peresom ali trsko, pobarval pa s čopičem. Dodatna zanimivost pri treh risbah s turškimi motivi je, da jih je avtor podpisal v cirilici. Brez pretiravanja lahko rečemo, da sodijo Smrekarjeva dela iz Loškega muzeja med kakovostnejše risbe iz njegovega obsežnega risarskega opusa.

Smrekar se je rodil leta 1883 v Ljubljani. Bil je nadarjen otrok in je že v gimnaziji dosegel sloves mojstra. Prav tako je bil vesten učenec in se je leta 1901 vpisal na pravno fakulteto v Innsbrucku. Tam je zdržal 4 le semestre, dan pred prvim državnim izpitom pa je iz strahu prodal vse knjige in izkupiček zapil. To je bila zanj prelomna točka v življenju, na kateri se je odločil svoje življenje posvetiti umetnosti. Čeprav nikdar ni dokončal akademskega izobraževanja, si je sam pridobil obsežno znanje v različnih humanističnih vedah, bil je tudi poliglot. Smrekar je bil član umetnostnega kluba Vesna, ki je deloval na Dunaju. Tam je spoznal Ivana Cankarja in mu izdelal več naslovnic za njegove knjige. Leta 1905 je začel v ljubljanskem humorističnem listu Osa objavljati svoje satirične dovtipne risbe. Tega leta je Smrekar skupaj z Maksimom Gasparijem prvič obiskal umetnostno središče München, kamor se je za krajša in daljša obdobja vračal celo življenje. Poznal se je tudi z Antonom Ažbetom.

Smrekar je tudi avtor prvega na slovenskih tleh izdanega taroka, t. i. Slovanskega taroka, natisnjenega med letoma 1910 in 1912. V letih pred in med 1. svetovno vojno Smrekarjevo risalo ni počivalo in malo pred koncem vojne je dobil nalogo, kakršne si je dolgo želel: za Novo založbo je ilustriral Levstikovega Martina Krpana. Kmalu po vojni je zbolel za hudo živčno boleznijo in se v letih 1920 in 1921 zdravil v sanatoriju pri Gradcu.

Ko je okreval, je zopet začel delati in poskusil izdajati svoj lastni šaljivi list Pikapok. Vendar ga je leta 1927 doletela tragedija, umrla mu je mama in ostal je sam. Zaradi nizkih dohodkov je moral z doma in trajalo je dve leti, da si je zgradil majhno hišo, kjer je svoje učence poučeval risanja. Zaradi pomanjkanja naročnikov se je začel posvečati mladinski ilustraciji. Predzadnje njegovo ilustrativno delo so bile risbe, podobe in inicialke za zbirko Sedem Andersenovih pravljic za šegave modrijane in modrijančke.

Po začetku 2. svetovne vojne na Slovenskem so ga na uličnem pohodu konec septembra leta 1942 ujeli fašisti. Kot sodelavca Osvobodilne fronte so ga brutalno zasliševali in 1. oktobra istega leta ustrelili v ljubljanski Gramozni jami. Pokopan je v Spominskem parku padlih borcev in talcev na Žalah. Po njem se imenujejo Osnovna šola Hinka Smrekarja v Ljubljani in Novi vasi v Celju ter nagrada Hinka Smrekarja, najvišje slovensko priznanje na področju ilustracije (od 1993).

Pripravil: Boštjan Soklič

Deli naprej


Prijavite se na Novičnik

Novice in dogodki Loškega muzeja direktno v Vaš e-predalnik!

Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke, s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na našem spletnem mestu

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
Loški muzej Škofja Loka Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
...
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...
Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
...
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
__qca
__utma
__utmz
__utmv
__utmb
clip_id
home_active_tab
uid
v6f
utmc
aka_debug
...
Vimeo Te piškotke nastavi videopredvajalnik Vimeo.
Vimeo politika zasebnosti / Vimeo piškotki
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
...
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

Spletno mesto Loški muzej Škofja Loka.