Torek, 28. april 2020

Turistično društvo Škofja Loka

Ločani so si v drugi polovici 19. stoletja ob Sori gradili mala zasebna kopališča. Na sliki je Thalerjevo kopališče, med obema vojnama. Hrani Loški muzej Škofja Loka. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Ločani so si v drugi polovici 19. stoletja ob Sori gradili mala zasebna kopališča. Na sliki je Thalerjevo kopališče, med obema vojnama. Hrani Loški muzej Škofja Loka. Foto: Fototeka Loškega muzeja
Kopališče v Puštalu, po letu 1928. Hrani Loški muzej Škofja Loka. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Kopališče v Puštalu, po letu 1928. Hrani Loški muzej Škofja Loka. Foto: Fototeka Loškega muzeja
Tobogan na Puštalskem kopališču, 1957. <em>Foto: V: 100 let športa v Občini Škofja Loka, zbornik, 2006.</em>
Tobogan na Puštalskem kopališču, 1957. Foto: V: 100 let športa v Občini Škofja Loka, zbornik, 2006.

Pozivam vas, da prav pridno v poletnem času uporabljate kopel v vaše zdravje in utrjenost.

Slavko Flis, predsednik Olepševalnega društva, ob odprtju kopališča ob Selški Sori leta 1899

Turizem v Škofji Loki je bil že vse od svojih začetkov v drugi polovici 19. stoletja tesno povezan z rekreativnim športom. Naravne danosti mesta in njegove okolice so ponujale številne možnosti gibanja v naravi. Tega so se zavedali turistični delavci, ki so leta 1873 ustanovili Škofjeloško kopališko družbo, katere prvi predsednik je bil loški notar Janez Triller.

Kopališka družba je kupila ozemlje ob Selški Sori v Vincarjih in postavila zaprto javno kopališče z lesenimi kadmi, polnjenimi z ogrevano vodo. Pod kostanjevim drevoredom ob kopališču so zgradili paviljon, v katerem je igrala godba. S prenehanjem delovanja kopališke družbe je zamrlo tudi kopališče, vendar ne za dolgo.

Leta 1897 je bilo ustanovljeno Olepševalno društvo, njegov predsednik je bil Slavko Flis. Društvo je vzdrževalo in obnavljalo sprehajalne poti in olepševalo mesto. Ob Selški Sori so leta 1899 zgradili novo kopališče. Na poti od Grebenarja čez Kobilo do Starega gradu in od Vincarjev do Žegnanega studenca so uredili sprehajališča s klopmi in mizami (sprehajalna pot za loškim gradom se od sredine 20. stoletja imenuje Flisova pot). Flisova podjetnost se je kazala pri organiziranju raznih športno-zabavnih dogodkov, kot sta kegljanje za dobitke in streljanje v tarčo.

Med turisti in domačini so bila priljubljena kopališča ob Selški in Poljanski Sori. Leta 1928 so v Puštalu ob Poljanščici zgradili leseno stavbo na kolih s kabinami in bifejem z verando. Pod kostanje so postavili mize in ležalnike, zraven pa je bila tudi čolnarna. Poleg domačinov je kopališče obiskovalo mnogo kopalcev iz drugih krajev, iz Ljubljane pa je vozil celo kopalni vlak. Organizirana je bila Hermanova šola plavanja, igrali so namizni tenis in odbojko, na mivki pa so se preizkušali v skoku v daljino.

Turistično društvo Škofja Loka je bilo ustanovljeno leta 1952. Leta 1955 je kopališče znova oživelo, ko je društvo postavilo tobogan, ki je bil prava atrakcija. Leta 1973 so ob praznovanju 1000-letnice Škofje Loke postavili trim stezo, leta 1988 pa so zaposlili prvega turističnega strokovnega delavca, ki je turistično ponudbo še nadgradil. Leta 2002 so uredili krožno kolesarsko pot V zavetju Lubnika. Društvo je leta 2017 praznovalo 120. letnico.

Pripravila: Biljana Ristić

Deli naprej