Četrtek, 28. april 2022

Umrl je slikar France Slana

France Slana, Spomin na dom, 1961, olje na platno
France Slana, Spomin na dom, 1961, olje na platno
France Slana
France Slana
Odprtje razstave Franceta Slane, 13. 1. 1970 <em>Foto: F. Perdan, arhiv Loškega muzeja </em>
Odprtje razstave Franceta Slane, 13. 1. 1970 Foto: F. Perdan, arhiv Loškega muzeja

V starosti 95 let je v domu starejših na Škofljici umrl akademski slikar France Slana, ki sodi med najpomembnejše slovenske slikarje druge polovice 20. stoletja. Slikal je opustela mesta, morske pejsaže, kozolce, mline, šopke, mačke, peteline in ribe. Velja za slikarja z najštevilčnejšim opusom v Sloveniji. Ker je bil nekaj let poročen z znano loško slikarko Doro Plestenjak, je v zrelem življenjskem obdobju pogosto prihajal v Škofjo Loko, kjer je bival in tudi slikal. Sin Franceta Slane je loški likovni ustvarjalec Domen Slana, ki nadaljuje družinsko umetniško tradicijo.

France Slana se je rodil leta 1926 v Bodislavcih pri Mali Nedelji. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri Gabrielu Stupici v prvi generaciji študentov akademije. Kot številni njegovi kolegi, ki so prestali drugo svetovno vojno, je prišel na akademijo dobro pripravljen. Pred vojno je namreč spoznal slikarja in ilustratorja Hinka Smrekarja, pri katerem je obiskoval tečaj slikanja. Javnosti se je najprej predstavil kot ilustrator pri Pionirskem listu, leta 1951 pa se je odločil za svobodni poklic. Publiki se je s svojimi deli prvič predstavil leta 1953 v ljubljanski Mali galeriji. Od takrat je doma in v tujini pripravil več kot 130 samostojnih in vsaj dvakrat toliko skupinskih razstav, na katerih je poleg slik in grafik predstavljal še svoje keramične izdelke in tapiserije. Med tehnikami je imel posebno mesto v njegovem ustvarjanju akvarel, ki je pri Slani stilsko izrazito prepoznaven. Raznolikosti v svojo umetnost ni zanesel le z odločitvijo za uporabo različnih slikarskih tehnik, pač pa tudi z iskanjem navdiha v različnih tematikah. Zanimale so ga klasične teme in motivika. Čez celoten opus je ostal zvest krajini, figuraliki in tihožitju. Ustvarjalna radovednost ga je vodila tudi v bližino abstrakcije, čeprav njene meje ni nikoli prestopil. V njegovem zgodnjem obdobju je imela ključno vlogo risba, ki pa je ostala njegova ljubezen skozi celotno ustvarjanje.

France Slana je leta 1964 je prejel nagrado Prešernovega sklada za ciklus umetniških stvaritev z motiviko po potresu porušenega Skopja. Umetnik, ki je živel v Ljubljani in na Krki na Dolenjskem, ni rad razlagal pomena svojih slik, saj je bil prepričan, da slika najbolje govori sama zase in pripoveduje lastno življenje. Treba jo je videti in občutiti, zato je nima pomena razlagati. V Škofji Loki se je zadnjič predstavil z razstavo na Loškem gradu leta 2013, na kateri smo si lahko ogledali izbor del iz petih desetletij njegovega ustvarjanja.

Pripravil: Boštjan Soklič