Sreda, 9. junij 2021

Vpis miklavževanja v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije

Miklavževanje v Stari Loki, 2016 <em>Foto: Dr. Nena Židov // www.nesnovnadediscina.si</em>
Miklavževanje v Stari Loki, 2016 Foto: Dr. Nena Židov // www.nesnovnadediscina.si

Leta 2003 je Unesco sprejel Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine, ki naj bi prispevala k njenemu boljšemu varovanju, spoštovanju in dvigu zavedanja o njeni pomembnosti, zagotavlja pa tudi mednarodno sodelovanje in pomoč.

Nesnovna kulturna dediščina so nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine in z njimi povezani premičnine in kulturni prostori, kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža, in jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod ter nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino.

Slovenija je Konvencijo ratificirala leta 2008. Takrat je bil v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije kot prvi vpisan Škofjeloški pasijon, do danes pa je bilo vanj vpisanih že 95 elementov. Med vpisi, katerih nosilci so ljudje na Loškem, omenimo še Klekljanje Slovenske čipke (2015) in Izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov (2018). Škofjeloški pasijon (2016) in Klekljanje čipk v Sloveniji (2018) sta sicer vpisana tudi na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Sedaj pa nas je razveselila vest, da je bila 1. junija 2021 v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije vpisana enota Miklavževo (EID: 2-00092). Kot nosilca enote sta navedena Frančiškanski samostan v Ljubljani in Skupnost fantov in deklet iz Godešiča s skrbnikom in dolgoletnim Miklavžem Borutom Slabetom. Skrbnik Registra je Slovenski etnografski muzej, nosilka vpisa pa dr. Nena Židov iz omenjenega muzeja.

Utemeljitev vpisa se glasi:

Sv . Miklavž je eden od treh dobrih mož, ki konec leta obdaruje otroke. V primerjavi s po vojni uvedenim dedkom Mrazom in s personificiranim Božičkom ima v Sloveniji najdaljšo tradicijo. Na večer pred svojim godom (6. december) se sam ali s svojim spremstvom pojavlja tako v mestih kot na podeželju. Vsako leto ga otroci težko pričakujejo doma, na raznih prireditvah in sprevodih v mestu. Miklavževo je verski praznik otrok, ki ima v Sloveniji dolgo družinsko in skupnostno tradicijo ter je pomemben del družinske, lokalne in nacionalne identitete.

Ob vpisu še enkrat vsem nosilcem in tistim, ki so pripravili vpis iskreno čestitamo! Dodala bi le, da se Miklavža vsako leto ne veselijo le otroci, temveč tudi vsi, ki smo mladi po srcu.

Pripravila: Mojca Šifrer Bulovec