Marijan Gabrijelčič
(1940–1998)
Marijan Gabrijelčič je leta 1966 doštudiral kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Specialistični študij kompozicije je nadaljeval pri profesorju Lucijanu Mariji Škerjancu in ga dokončal leta 1969. Več kot dvajset let je živel v Škofji Loki, deloval pa je predvsem v Ljubljani.
Gabrijelčič se je uveljavil kot skladatelj, zborovodja Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec in mešanega zbora esperantistov ter kot glasbeni kritik. Kot skladatelj se je razvijal v različnih glasbenih žanrih in načinih. Vrsta njegovih predvsem zborovskih skladb sodi med pomembnejša dela sodobnega ustvarjanja. Bil je direktor in umetniški vodja Slovenske filharmonije, profesor kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani in tudi njen dekan. Bil je soustanovitelj festivalov Kogojevi dnevi in Revolucija in glasba ter pobudnik Večerov z muzami na Zemonu, Hitovih muz (na gradu Dobrovo) ter Loškega umetniškega utripa v Škofji Loki. Na vseh področjih si je prizadeval za uveljavitev slovenskega glasbenega ustvarjanja, zlasti na pomembnih mednarodnih festivalih v Moskvi, Varšavi, Salzburgu, na Dunaju in drugje.
Glasbena dela – izbor:
- orkestralna: Memento mori, Tolminci, Salonica II, Zvočna znamenja
- komorno-solistična: Salonica
- vokalno-instrumentalna: Ta da, Velika maša, Mati, Iz groba, Vizija
Nagrade – izbor:
- 1985 Groharjeva nagrada, Združenje umetnikov Škofja Loka, Škofja Loka
- 1976 Nagrada GM, Trst
Več o avtorju: