Sokoli

Sokoli v Škofji Loki

Sokolska društva so nastajala predvsem v slovanskih deželah habsburške monarhije kot odgovor na delovanje nemških telovadnih organizacij Turnverein. Prvo sokolsko društvo sta leta 1862 ustanovila Miroslav Tyrš (1832-1884) in Jindřich Fügner (1822-1865) v Pragi. Ta je bila v tem času univerzitetno središče monarhije, kjer je študiral Števo Šink (1882-1972), pobudnik ustanovitve sokolskega društva v Škofji Loki.

Telovadno društvo Sokol so v Škofji Loki ustanovili leta 1906 v prostorih čitalnice v gostilni Krona na Mestnem trgu. Telovaditi so začeli leta 1907 in v prvem letu pridobili okoli 60 članov. Za pomoč pri vzgoji kadrov so zaprosili Bojana Drenika iz ljubljanskega Južnega Sokola, ki je za nadaljnje delo usposobil nekaj članov društva. Poleg moških je društvo od začetka delovanja vpisovalo tudi ženske ter moško in žensko mladino, imenovano naraščaj.

Sokoli v Škofji Loki so redno javno nastopali, prirejali akademije ter se udeleževali zletov (javni nastopi z drugimi sokolskimi društvi) in tekem. Poleg telovadnih vaj so smučali, igrali nogomet in plavali. Mladi naraščajniki so hodili v gore, na izlete in pohode. Za zdravje telovadcev sta skrbela dr. Jože Rant (1896-1972) in Vladimir Guzelj (1898-1987), ki sta ustanovila in vodila zdravstveni odsek.

V skrbi za kulturni razvoj članov je društvo ustanovilo kulturno-prosvetni odsek, v katerem so pripravljali različna tematska predavanja in skrbeli za knjižnico. Uprizarjali so gledališke predstave, na nastopih so sokole spremljali trobentači in orkester. Delovala sta tudi pevski zbor in tamburaški orkester.

Po nemški okupaciji leta 1941 so oblasti razpustile sokolske organizacije. Del sokolov se je vključil v odporniško gibanje v okviru Osvobodilne fronte, del pa se je organiziral znotraj meščanskega tabora. Julija 1945 je bil na sokolski skupščini sprejet sklep o vključitvi sokolskih organizacij v novo telesnovzgojno organizacijo Partizan.

 

Še več o Sokolih si lahko preberete v katalogu razstave Vzgajaj v trdnem telesu trdne značaje: 110 let Telovadnega društva Sokol v Škofji Loki. 

Članstvo na nastopu v Žireh <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Članstvo na nastopu v Žireh Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Sokolska parada preko kapucinskega mostu, Škofja Loka <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Sokolska parada preko kapucinskega mostu, Škofja Loka Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Sodelovanje loških sokolov ob polaganju temeljnega kamna sokolskega doma v Jesenicah 13. junija 1924 <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Sodelovanje loških sokolov ob polaganju temeljnega kamna sokolskega doma v Jesenicah 13. junija 1924 Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Sokoli <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Škofjeloški sokolski naraščaj na 1. naraščajni dan v Stražišču leta 1922 <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Škofjeloški sokolski naraščaj na 1. naraščajni dan v Stražišču leta 1922 Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Častna straža loških sokolov ob krsti dr. Ivana Tavčarja na Visokem <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Častna straža loških sokolov ob krsti dr. Ivana Tavčarja na Visokem Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Stane Strgulc v sokolski opremi <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Stane Strgulc v sokolski opremi Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Telovadna vrsta loških sokolov okrog leta 1927. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Telovadna vrsta loških sokolov okrog leta 1927. Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Vrsta naraščajnikov loškega Sokola kmalu po 1. svetovni vojni (okrog leta 1923) <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Vrsta naraščajnikov loškega Sokola kmalu po 1. svetovni vojni (okrog leta 1923) Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Telovadna vrsta nižjega oddelka v Kranju leta 1920. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Telovadna vrsta nižjega oddelka v Kranju leta 1920. Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Nastop naraščaja 27. julija 1924 v Škofji Loki <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Nastop naraščaja 27. julija 1924 v Škofji Loki Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Tekmovalna vrsta nižjega oddelka leta 1920: z leve Stane Krmc, Lovro Dolenc, Josip Jemec, Drago Pangeršič, Vladimir Klanjšček, Tone Primožič, Franc Flajs, Janko Potočnik <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Tekmovalna vrsta nižjega oddelka leta 1920: z leve Stane Krmc, Lovro Dolenc, Josip Jemec, Drago Pangeršič, Vladimir Klanjšček, Tone Primožič, Franc Flajs, Janko Potočnik Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Nastop gojenk v Škofji Loki 27. julija 1924. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Nastop gojenk v Škofji Loki 27. julija 1924. Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Članice sokolskega društva pred nastopom na akademiji. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Članice sokolskega društva pred nastopom na akademiji. Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Sokolski sprevod pred Balantovo gostilno v Škofji Loki, 1. 12. 1919. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Sokolski sprevod pred Balantovo gostilno v Škofji Loki, 1. 12. 1919. Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Prvaki tekme v Stražišču: Viktor Ankele iz Škofje Loke (desni), Bokal (srednji) in Prisotv (levi) z Jesenic. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Prvaki tekme v Stražišču: Viktor Ankele iz Škofje Loke (desni), Bokal (srednji) in Prisotv (levi) z Jesenic. Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Vrsta članov iz leta 1935: od desne Rudolf Horvat, Jože Pehar, Peter Kavčič, Franc Poljanec, Jaka Koselj, Pavle Kavčič, Tine Zaletel in Matevž Bogataj. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Vrsta članov iz leta 1935: od desne Rudolf Horvat, Jože Pehar, Peter Kavčič, Franc Poljanec, Jaka Koselj, Pavle Kavčič, Tine Zaletel in Matevž Bogataj. Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Nastop sokolic iz Škofje Loke v Dražgošah. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Nastop sokolic iz Škofje Loke v Dražgošah. Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Nastop moškega in ženskega naraščaja v Škofji Loki, 27. 7. 1927. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Nastop moškega in ženskega naraščaja v Škofji Loki, 27. 7. 1927. Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Telovadni nastop ženske dece, 9. 7. 1922. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Telovadni nastop ženske dece, 9. 7. 1922. Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Sprevod ob nastopu leta 1923. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Sprevod ob nastopu leta 1923. Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Nastop sokolske vrste iz Škofje Loke v Šiški okrog leta 1930. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Nastop sokolske vrste iz Škofje Loke v Šiški okrog leta 1930. Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Igranje kart pozimi 1923 v Sokolskem domu. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Igranje kart pozimi 1923 v Sokolskem domu. Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Razvitje praporja škofjeloškega sokola, 9. 7. 1911. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Razvitje praporja škofjeloškega sokola, 9. 7. 1911. Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Sodelovanje loških sokolov ob polaganju temeljnega kamna sokolskega doma na Jesenicah, 13. 6. 1924. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Sodelovanje loških sokolov ob polaganju temeljnega kamna sokolskega doma na Jesenicah, 13. 6. 1924. Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Sodelovanje loških sokolov ob polaganju temeljnega kamna sokolskega doma na Jesenicah, 13. 6. 1924. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Sodelovanje loških sokolov ob polaganju temeljnega kamna sokolskega doma na Jesenicah, 13. 6. 1924. Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Telovadci leta 1923. Zadaj z leve: Janko Šifrer, J. Berčič, Tone Bogataj, Franc Dolenc, Jože Bernik, Lojze Hafner, Jože Celjar, Lojze Maček, Valentin Jugovic, Bernard Peter, Bine Jamnik, Nace Šmid, Janko Bernik; sedijo z leve: Jaka Čarman, Franc Mavri, Tone Rant, Franc Prevodnik, načelnik Janko Potočnik, Tone Primožič, Franc Žebre, Slavko Seliškar, Berčič Ivan. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
Telovadci leta 1923. Zadaj z leve: Janko Šifrer, J. Berčič, Tone Bogataj, Franc Dolenc, Jože Bernik, Lojze Hafner, Jože Celjar, Lojze Maček, Valentin Jugovic, Bernard Peter, Bine Jamnik, Nace Šmid, Janko Bernik; sedijo z leve: Jaka Čarman, Franc Mavri, Tone Rant, Franc Prevodnik, načelnik Janko Potočnik, Tone Primožič, Franc Žebre, Slavko Seliškar, Berčič Ivan. Foto: Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka