Zgodovina Loškega muzeja
Ko sta se poleti leta 1929 srečala profesorja Ivan Dolenec (1884–1971) in Jakob Šolar (1896–1968), sta ob prijateljskem pomenkovanju dobila idejo o rednih srečanjih loških profesorjev, ki službujejo v različnih krajih. Dr. Pavle Blaznik, France Planina, Tine Debeljak in ostali so idejo o rednih srečanjih z veseljem sprejeli in poleti leta 1930 se jih je enajst srečalo na prvem uradnem sestanku t. i. profesorskega ceha. Sestanke so običajno izkoristili za ogled loških kulturnih spomenikov, sledilo je kosilo in druženje. Redno so se srečevali do leta 1942.
Na sestanku leta 1936 je France Planina podal pobudo za ustanovitev muzeja za loški okraj. Predlog je bil soglasno sprejet in poslan na občinsko upravo. Občina je pobudo sprejela in "z navdušenjem pozdravila cenjeni predlog glede ustanovitve škofjeloškega muzeja".
Predmete za muzej je bilo treba šele zbrati, zato je bilo 23. julija 1937 ustanovljeno Muzejsko društvo Škofja Loka, njegov predsednik pa je postal dr. Pavle Blaznik. Ta je skupaj s Francetom Planino, ki je v društvu prevzel vlogo "gospodarja" oz. kustosa varuha, in še nekaterimi drugimi člani predmete za muzej nabiral večinoma med poletnimi počitnicami leta 1938 in 1939. Planina je predmete nato uredil in začel snovati zbirke, 27. avgusta 1939 pa je Občinska uprava mesta Škofja Loka ustanovila Mestni muzej v Škofji Loki s sedežem v mestni hiši na Mestnem trgu. Njegovega odprtja so se udeležili predstavniki banovine, župan, občinski odborniki, ljubljanski muzealci in ostali povabljenci.
V drugem nadstropju mestne hiše je bilo po tematskih sklopih razstavljenih 915 predmetov. Predstavljene so bile cehovska zbirka, zbirka Freisinškega gospostva, narodopisni predmeti, zbirka ljudske umetnosti in zbirka loških umetnikov. Muzej je bil odprt ob nedeljah in praznikih. Ker takrat še ni imel uslužbencev, so strokovne in upravne naloge opravljali kar društveni odborniki, ki so zbirke tudi varovali in po njih vodili.
Delovanje muzeja je začasno ustavila druga svetovna vojna. Leta 1944 so muzejske predmete iz mestne hiše prenesli v kapucinsko cerkev in samostansko drvarnico, kjer so dočakali konec vojne. Po vojni so odborniki začeli zbirati nove predmete in iskati primerne prostore. S pomočjo Občine Škofja Loka so najeli Puštalski grad, v katerem so zbirke na novo razstavili in muzej slovesno odprli 28. julija 1946. Starim zbirkam so dodali še zapuščino dr. Ivana Tavčarja z Visokega v Poljanski dolini, zbirko cerkvene umetnosti, živalsko in narodnoosvobodilno zbirko (ki je bila na ogled v Domu zveze borcev). Zaradi vedno večjega obsega dela, ki so ga dotlej odborniki Muzejskega društva opravljali prostovoljno, so leta 1948 prosili za zaposlitev strokovnjaka, ki bi skrbel za zbirke. Oblasti so njihovo prošnjo odobrile in zaposlile prvega strokovnega vodjo muzeja Karla Plestenjaka.
Zaradi intenzivnega zbiranja predmetov in povečanja zbirk so prostori Puštalskega gradu kmalu postali pretesni. Občina je Loškemu muzeju namenila Loški grad, kamor se je preselil leta 1959. Muzej je skozi desetletja delovanja zaposlil strokovni kader (arheolog, etnolog, zgodovinar, umetnosti zgodovinar, bibliotekar, konservator itd.), pridobival nove predmete in povečeval zbirke. Leta 1960 je bila postavljena Groharjeva spominska zbirka v Sorici, muzej je prevzel strokovno skrb za zbirke v Železnikih in Žireh ter zbirko Cankarjevega bataljona v Dražgošah. Leta 1962 je bil s postavitvijo Škoparjeve hiše na grajskem vrtu odprt muzej na prostem, sledile so še postavitve kozolca, mlina, čebelnjaka, hleva, sušilnice sadja, vodnjaka in oglarske kolibe. Leta 1965 je bila v muzeju na gradu odprta galerija, kjer so razstavljali vrhunski slovenski umetniki. Pododbora Muzejskega društva Škofja Loka v Žireh in Železnikih sta v sodelovanju z Loškim muzejem strokovno pomagala pri postavitvi prvih zbirk, ki sta nato zrasli v muzeja (Železniki 1969, Žiri 1970). Leta 1981 je bila v Domu Cankarjevega bataljona v Dražgošah pod strokovnim vodstvom Loškega muzeja postavljena zbirka borcev Cankarjevega bataljona. Muzej je v skladu s svojim poslanstvom in področjem dela, ki pokriva nekdanje Loško gospostvo (danes občine Škofja Loka, Železniki, Žiri, Gorenja vas - Poljane), skozi leta delovanja odpiral nove dislocirane enote (dvorec na Visokem 2016) in razstavišča (Galerija Franceta Miheliča 1995, Galerija Ivana Groharja 2000).