Petek, 30. julij 2021

Hinko Smrekar v Narodni galeriji

Štiri Smrekarjeve ilustracije z motiviko turških vpadov iz srbskih junaških pesmih na razstavi v Narodni galeriji <em>Foto: Petra Čeh</em>
Štiri Smrekarjeve ilustracije z motiviko turških vpadov iz srbskih junaških pesmih na razstavi v Narodni galeriji Foto: Petra Čeh
Štiri Smrekarjeve ilustracije z motiviko turških vpadov iz srbskih junaških pesmih na razstavi v Narodni galeriji <em>Foto: Petra Čeh</em>
Štiri Smrekarjeve ilustracije z motiviko turških vpadov iz srbskih junaških pesmih na razstavi v Narodni galeriji Foto: Petra Čeh

V Narodni galeriji so 8. julija 2021 odprli prvi del velike pregledne razstave Hinka Smrekarja, na kateri sodeluje tudi Loški muzej Škofja Loka. Iz naše stalne zbirke so v Narodni galeriji na ogled štiri Smrekarjeve ilustracije z motiviko turških vpadov iz srbskih junaških pesmi. Kar nekaj časa je za dotična dela veljalo, da so nastala v 30. letih, kustosinja razstave dr. Alenka Simončič pa je njihov nastanek, glede na nove raziskave, umestila med leti 1911 in 1913. Več o teh delih si lahko preberete v prispevku Boštjana Sokliča.

Hinko Smrekar je prav gotovo eden najboljših slovenskih umetnikov, a žal velikokrat spregledan. Kot pronicljiv satirični kronist takratnega življenja s strani vladajočih marsikdaj ni bil sprejet in razumljen.

Smrekar se je rodil v kmečki družini 13. julija 1883 v Ljubljani v šempetrskem predmestju. Dokončal je gimnazijo in se nato vpisal na pravno fakulteto v Innsbrucku in potem na Dunaju. Ob tem je obiskoval risarske tečaje v dunajskem Muzeju za umetnost in obrt. Pravni študij je opustil tik pred zaključkom in se odločil za umetniški poklic. Leta 1906 je odšel v München in tam z Maksimom Gasparijem preživel leto dni. Tudi pozneje se je v Atene ob Isari rad vračal, saj se je tam motivno in slogovno bogatil. Nato je nekaj let bival v Kranju, leta 1911 pa se je za stalno naselil v Ljubljani. Bil je član različnih umetniških društev, bil je tudi med ustanovitelji Narodne galerije, kjer se je zavzemal za dopolnitev javnih zbirk z deli na papirju in uveljavitev grafike. Redno je razstavljal na razstavah širom Evrope, tudi v ZDA, o čemer so časopisi sproti poročali. Njegovo življenje se je tragično končalo 1. oktobra 1942, ko so ga brez sojenja ustrelili nemški okupatorji.

Med slovenskimi umetniki ima Smrekar največ avtoportretov in avtokarikatur. Smrekar je bil med ljudmi priljubljen. Opisovali so ga kot vedno nasmejanega in dobrovoljnega, poleti oblečenega v kratke hlače in s slamnikom ter z nepogrešljivo sprehajalno palico. Kljub temu da je bil družbeno izjemno angažiran in vpet v različne bolj ali manj resne prireditve ter ves čas ustvarjalno aktiven na različnih področjih, je bil globoko v sebi ves čas otožen in zato tudi osamljen.

Vabljeni torej na ogled razstave v Narodni galeriji do 3. oktobra 2021. Drugi del razstave bo ob odprt 27. oktobra 2021.

Pripravila: Petra Čeh