Novice

Četrtek, 28. marec 2024

Pogreb Franje Tavčar

Dva meseca po praznovanju svoje 70-letnice je 8. aprila 1938 Franja Tavčar. Franja se je v javno življenje na prehodu iz 19. v 20. stoletje zapisala kot vplivna narodna dama, predana društvena delavka, humanitarka, borka za ženske pravice, mecenka mladih umetnikov in ne nazadnje 'Visoška' gospa. Po smrti moža Ivana Tavčarja je ostala aktivna v javnem življenju. Na žalne slovesnosti so se ji prišli pokloniti pripadniki vseh slojev in stanov, dostojanstveniki, narodne dame, delavci in betežne starke. Prišli so iz Ljubljane, Beograda, Zagreba, Poljanske doline in drugih krajev. Rodbina je prejemala sožalja od blizu in daleč, med njimi tudi sožalno brzojavko od ministra za notranje zadeve dr. Antona Korošca. V prispevku je predstavljen podroben opis pogrebnih slovesnosti ob njeni smrti.

Ponedeljek, 25. marec 2024

Podaljšanje razstav

Obveščamo vas, da smo podaljšali razstavi Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do leta 1914 v Galeriji na gradu in Ophéliejino odkrivanje Škofje Loke skozi oči Toneta Mlakarja v Okroglem stolpu. Na ogled bosta do nedelje, 26. maja 2024. V aprilu in maju po obeh razstavah napovedujemo tudi javna vodstva s kustosinjami. Vabljeni!

Ponedeljek, 25. marec 2024

Arhiv Muzejskih zapiskov

Vsak drugi ponedeljek popoldne lahko na Radiu Sora poslušate kratke prispevke kustosov Loškega muzeja. Arhiv oddaj je objavljen na spletni strani Radia Sora.

Vabljeni k poslušanju!

Četrtek, 14. marec 2024

Razstava nagrajenca Prešernovega sklada Tomaža Kržišnika (1943–2023) v Kranju

V četrtek, 29. februarja 2024, ob 18. uri, so v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju odprli razstavo NA POTI od risbe do slike, od gline do lutke, od knjige do scene. Na ogled je izbor del iz opusa vsestranskega vizualnega umetnika in nagrajenca Prešernovega sklada Tomaža Kržišnika. Umetnika in njegovo prakso je predstavila kustosinja razstave Breda Ilich Klančnik, odprl pa jo je pesnik Milan Dekleva. Izbrana dela pokrivajo področja slikarstva, risbe, oblikovanja in grafike.

Sreda, 6. marec 2024

Prepleti kozmosa Barbare Kastelec v Žireh

V soboto, 2. 3. 2024, ob 19. uri se je v prostorih Delavsko Prosvetno Društvo Svoboda v Žireh zgodilo odprtje razstave likovnih del slikarke Barbare Kastelec z naslovom Prepleti kozmosa. Razstavo je otvoril kustus Loškega muzeja Boštjan Soklič, v kulturnem programu pa je nastopil Moški pevski zbor Alpina.

Na razstavi si je moč ogledati preko 30 del iz dveh ciklov (Pelodi, Semena), izvedenih v različnih slikarskih tehnikah (akril na platno, akvarel, gvaš, mešane tehnike), ki so nastala med leti 2012 in 2017.

Ponedeljek, 4. marec 2024

Dan žensk, 8. marec

Ob mednarodnem dnevu žena, 8. marcu, čestitamo vsem ženskam in jih vabimo na obisk muzejskih zbirk, ki si jih lahko na ta dan ogledajo brezplačno.

Petek, 1. marec 2024

Odpiralni čas marca

V marcu bo Loški muzej odprt po zimskem odpiralnem času in sicer od torka do nedelje med 10. in 17. uro,
Galerija Ivana Groharja pa od torka do nedelje od 10. do 14. ure, ob sredah do 17. ure.

Petek, 1. marec 2024

Dolgo 19. stoletje: Nove vsebine na spletu

Ponovno vas vabimo k branju nanovo dodanih posameznih poglavij o življenju na Loškem v 19. stoletju. Vsebine predstavljajo del razstave Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do leta 1914, ki je na ogled v Galeriji na gradu. Poglavja se bodo v prihodnje še dopolnjevala, zato vabljeni k rednemu spremljanju naše spletne strani.

Petek, 1. marec 2024

Ceste in potovanja

Škofja Loka z Mestnim in Spodnjim trgom ter predmestji[1] je v 19. stoletju predstavljalo upravno, kulturno in gospodarsko središče loškega področja. Preko loškega ozemlja je že od srednjega veka dalje potekal živahen promet. Tovorniki in vozniki so iz ljubljanske kotline vozili čez Škofjo Loko v Poljansko dolino in naprej v Italijo. Pomembna prometna povezava je bila vzpostavljena še proti severu do Nemčije in proti jugu na Reko.[2] Še v prvi polovici 19. stoletja so bila potovanja draga in dolgotrajna, občasno pa celo nevarna. V drugi polovici stoletja pa so postala hitrejša, udobnejša in dostopnejša širokemu krogu prebivalcev.

Petek, 1. marec 2024

Srednjeveška saga o loku, samostrelu in puščičnih osteh

Ob občasni razstavi o gradu Divja Loka, ki je na ogled v stalni zbirki Loškega muzeja, nadaljujemo s predstavitvami predmetov srednjeveške materialne kulture, ki so bili doslej odkriti na tej utrjeni freisinški postojanki. Tokrat smo se posvetili loku in samostrelu, dvema srednjeveškima orožjema, ki sta se uporabljala ne le za boj na daljavo, ampak tudi za lov. Do uveljavitve ognjenega strelnega orožja sta predstavljala vrhunec orožarske tehnologije. Ker se v arheoloških kontekstih nista ohranila, o njuni prisotnosti in uporabi pričajo predvsem železne puščične osti različnih oblik in velikosti, ki so bile sestavni del njunih izstrelkov (puščic).