Ponedeljek, 4. marec 2024
Dan žensk, 8. marec
Ob mednarodnem dnevu žensk, 8. marcu, čestitamo vsem ženskam in jih vabimo na obisk muzejskih zbirk, ki si jih lahko na ta dan ogledajo brezplačno.
Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Ob mednarodnem dnevu žensk, 8. marcu, čestitamo vsem ženskam in jih vabimo na obisk muzejskih zbirk, ki si jih lahko na ta dan ogledajo brezplačno.
V marcu bo Loški muzej odprt po zimskem odpiralnem času in sicer od torka do nedelje med 10. in 17. uro,
Galerija Ivana Groharja pa od torka do nedelje od 10. do 14. ure, ob sredah do 17. ure.
Ponovno vas vabimo k branju nanovo dodanih posameznih poglavij o življenju na Loškem v 19. stoletju. Vsebine predstavljajo del razstave Dolgo 19. stoletje: Škofja Loka od leta 1803 do leta 1914, ki je na ogled v Galeriji na gradu. Poglavja se bodo v prihodnje še dopolnjevala, zato vabljeni k rednemu spremljanju naše spletne strani.
Škofja Loka z Mestnim in Spodnjim trgom ter predmestji[1] je v 19. stoletju predstavljalo upravno, kulturno in gospodarsko središče loškega področja. Preko loškega ozemlja je že od srednjega veka dalje potekal živahen promet. Tovorniki in vozniki so iz ljubljanske kotline vozili čez Škofjo Loko v Poljansko dolino in naprej v Italijo. Pomembna prometna povezava je bila vzpostavljena še proti severu do Nemčije in proti jugu na Reko.[2] Še v prvi polovici 19. stoletja so bila potovanja draga in dolgotrajna, občasno pa celo nevarna. V drugi polovici stoletja pa so postala hitrejša, udobnejša in dostopnejša širokemu krogu prebivalcev.
Ob občasni razstavi o gradu Divja Loka, ki je na ogled v stalni zbirki Loškega muzeja, nadaljujemo s predstavitvami predmetov srednjeveške materialne kulture, ki so bili doslej odkriti na tej utrjeni freisinški postojanki. Tokrat smo se posvetili loku in samostrelu, dvema srednjeveškima orožjema, ki sta se uporabljala ne le za boj na daljavo, ampak tudi za lov. Do uveljavitve ognjenega strelnega orožja sta predstavljala vrhunec orožarske tehnologije. Ker se v arheoloških kontekstih nista ohranila, o njuni prisotnosti in uporabi pričajo predvsem železne puščične osti različnih oblik in velikosti, ki so bile sestavni del njunih izstrelkov (puščic).
V ljubljanski Cukrarni so v petek, 16. 2., ob 19. uri odprli razstavo Razširjeni vid, ki združuje stvaritve 20 umetnic in umetnikov v časovnem razponu 50-ih let. S svojimi deli se predstavljajo: Marko Batista, Uršula Berlot, Beti Bricelj, Ksenija Čerče, Sandi Červek, Vuk Ćosić, DK, Dušan Fišer, Vadim Fiškin, Meta Grgurevič, Sanela Jahić, Danilo Jejčič, Peter Koštrun, Blažka Križan, Oto Rimele, Nejč Slapar, Nika Špan, Dušan Tršar, Vinko Tušek in Edvard Zajec.
Med razstavljenimi deli zagotovo izstopa monumentalna risba z naslovom Galaksija (1976, tuš na papirju, 2,6 x 10,2 m) pred mesecem dni umrlega vizualnega umetnika in člana Združenja umetnikov Škofja Loka – Nejča Slaparja. Delo spada med vrhunske dosežke ne samo slovenske, temveč tudi jugoslovanske umetnosti tistega časa.
Poslovil se je je akademski slikar Boris Jesih, redni profesor za grafiko, risanje in slikanje na ljubljanski Pedagoški fakulteti med leti 1987 in 2009 ter dolgoletni član Združenja umetnikov Škofja Loka.
Loški muzej vabi k sodelovanju študentke in študente ter osebe s statusom s. p., ki jih veseli delo vodičke in vodiča v muzeju. Pri tem poudarjamo, da ne gre za razpis za delovno mesto vodiča in ne nudimo rednega delovnega razmerja oziroma zaposlitve.
Na Prešernov dan nas je na vseh naših lokacijah skupaj obiskalo 2403 obiskovalk in obiskovalcev.
Naše zbirke in razstave ste si ogledali samostojno, kar 296 pa se vas je udeležilo raznolikega programa vodstev in delavnic.
Hvala, da ste kulturni praznik preživeli v naši družbi in veselimo se vašega ponovnega obiska!
V Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani je od 26. januarja do 20. marca postavljena razstava Nekoč z deli slikarja Franceta Miheliča, ki se je rodil leta 1907 v Virmašah pri Škofji Loki. Razstava sodi v programsko zasnovo historičnih razstav Bežigrajske galerije 1 in 2. Gre za risbe, slike in grafike, pa tudi skice in fotografije iz predstave Sinja ptica (Lutkovno gledališče Ljubljana, 1964), ki jo je likovno zasnoval France Mihelič, režiral pa Jože Pengov. Miheličeve risbe in grafike so shranjene v Miheličevi galeriji na Ptuju, zbirko njegovih grafik in slik pa hranimo tudi v stalni zbirki Loškega muzeja v Galeriji Franceta Miheliča v Kašči v Škofji Loki.