Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Kipar Tone Logonder je neizbrisno sled pustil tudi v pogrebni umetnosti, med drugim je izdelal kamniti nagrobnik družine Kekec iz druge polovice 70. let prejšnjega stoletja, ki se nahaja na pokopališču ob cerkvi Svetega Jurija v Stari Loki.
V kupoli kapele Loškega gradu, ki jo je po naročilu uršulink leta 1915 poslikal ljubljanski slikar Anton Jebačin, so upodobljene tudi poosebitve sedmih krščanskih kreposti. Kakšne atribute imajo in kaj ti pomenijo?
Tihožitje z rožami in grozdjem Adalberta Schäfferja iz 19. stoletja, ki ga hrani Loški muzej, se ob podrobnem pogledu izkaže za vse prej kot tiho. Cvetje je namreč posejano z drobnimi bitjeci, kot so mravlje, hrošči in metulji, ki imajo tudi simbolen pomen.
Ob 50. podelitvi Severjeve nagrade za igralske dosežke na področju gledališke umetnosti izpostavljamo del portretnega sklopa, posvečenega velikanu slovenskega gledališča in filma Stanetu Severju.
Med likovnimi deli podobarske delavnice Šubic iz Poljan, ki jih hranimo v Loškem muzeju, zaradi nenavadne ikonografije zagotovo izstopa oltarna slika Štefana Šubica iz leta 1849, izdelana za potrebe cerkve sv. Lucije v Dražgošah.
Zlati oltarji iz cerkve sv. Lucije v Dražgošah, ki jih hranimo v kapeli Loškega gradu, v polnosti izražajo tradicionalno rezbarsko-kiparsko kulturo Kranjske v 17. stoletju, oplojeno z umetnostnimi tokovi iz alpskih dežel in Italije.
V Loškem muzeju hranimo tri risbe Maksima Sedeja z motiviko Loškega gradu in Škoparjeve hiše na grajskem vrtu, ki dokazujejo umetnikovo vrnitev h konkretno lociranim prizorom in poudarjanju prostorskega izvora, iz katerega je črpal svojo motiviko.
Portretiranje je eden najbolj priljubljenih in najstarejših načinov opisovanja človekove pojavnosti. Iz portretov lahko marsikaj izvemo o oblačilni kulturi in modi, podoživljamo naslikana vzdušja, analiziramo različne obrazne tipe, karakter in razpoloženja upodobljenih oseb.
V Loškem muzeju hranimo portretno upodobitev mladega fanta, ki je delo danes skoraj neznanega, a v zgodovini domače likovne umetnosti pomembnega slovenskega slikarja Simona Ogrina.
Poleg Narodne galerije v Ljubljani je pri nas malo ustanov, ki bi v svojih zbirkah hranile dela Hinka Smrekarja, enega naših najpomembnejših risarjev vseh časov. Loški muzej Škofja Loka se lahko pohvali kar s štirimi njegovimi umetninami.