Predstavitve umetniških del

Simboli na vzglavjih postelj Kalanovih

V stalni zbirki Loškega muzeja hranimo pohištvo družine Kalan, ki je na Dvorcu Visoko v Poljanski dolini živela skoraj 250 let. Med pohištvom, ki je iz druge polovice 18. stoletja, sta dve postelji, skrinja, dve omari, sklednik in otroška posteljica. Vzglavji večjih postelj sta ozaljšani s simboloma.

Živalske upodobitve: ovca

Ovca je poleg psa ena od najstarejših domačih živali, ki so jih ljudje udomačili približno ob istem času kot govedo. V krščanski tradiciji je uveljavljen simbol, v Loškem muzeju pa hranimo bolj malo njenih upodobitev.

Živalske upodobitve: konji

Konj je že od bronaste dobe ena najpomembnejših domačih živali. Njegova raznolika in bogata simbolika še danes kaže predvsem na njegovo nekdanjo pomembnost zlasti kot vprežne, jezdne in statusne živali. V Loškem muzeju Škofja Loka ga najdemo tako na upodobitvah iz srednjega veka kot v delih Iveta Šubica in Franceta Miheliča.

Živalske upodobitve: lisica

Čeprav je razširjena skoraj po vsem svetu, se lisica v likovni umetnosti razmeroma redko pojavlja. Še največkrat jo najdemo v ilustracijah basni, bestiarijh in v obrobju molitvenikov, na Slovenskem še na poslikanih panjskih končnicah.

Živalske upodobitve

Psiček na skupinskem portretu družine Erberg iz 18. stoletja

V likovni umetnosti se človekov odnos do psov kaže tudi v tem, da so vključeni v številne individualne ali skupinske portrete, poleg tega pa se na upodobitvah pojavljajo tudi samostojno. Manjši psiček je vključen tudi v skupinski portret družine Erberg iz začetka 18. stoletja, ki je na ogled v stalni zbirki Loškega muzeja Škofja Loka.

Motiva lakote in hrane v delih Iveta Šubica

Hrana povezuje naravo z družbo in kulturo, kot táko pa jo je treba brati tudi v Šubičevih delih, kjer je navadno vključena v različne likovne motive: od dela na polju, predelave hrane, do omizja ali portretov. Do hrane in kmečkega dela je umetnik čutil globoko spoštovanje, zato imata lahko tudi simbolni pomen.

Premene loškega pejsaža

V loškem okolju, kjer ima krajinsko slikarstvo dolgo in bogato tradicijo, se je v drugi polovici 20. stoletja zgodil svojevrsten prelom. Doživljanje krajine je postalo ekspresivno in ponotranjeno, hkrati pa so se slikarji začeli odpirati takratnim modernim, novodobnim vplivom, ki so prihajali v naše kraje iz tujih centrov evropske in svetovne umetnosti.

Brezmadežna na prižnici v Crngrobu

Romarska cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu ima bogato baročno notranjo opremo, med drugim tudi stranski oltar sv. Lucije, na katerem stoji zanimiv kip Brezmadežne z detetom v desnici in žezlom v levici.

Deli naprej