Predstavitve umetniških del

Suške slikarije na temo prilike o pametnih in nespametnih devicah

V Loškem muzeju hranimo več kopij srednjeveških fresk iz prezbiterija suške cerkve Sv. Janeza Krstnika, med njimi tudi dve na temo pametnih in nespametnih devic, ki ilustrirata priliko iz Matejevega evangelija v Novi zavezi Svetega pisma.

Jožef kuha močnik

Freska Kristusovega rojstva Mojstra Bolfganga v Crngrobu

Crngrobška freska Kristusovega rojstva, ki je nastala v krogu delavnice Mojstra Bolfganga, je eden najlepših spomenikov gotskega stenskega slikarstva na Slovenskem. Prizor vključuje tudi izjemno redek žanrski motiv Jožefa pri kuhanju.

Poosebitve kreposti v kapeli Loškega gradu

V kupoli kapele Loškega gradu, ki jo je po naročilu uršulink leta 1915 poslikal ljubljanski slikar Anton Jebačin, so upodobljene tudi poosebitve sedmih krščanskih kreposti. Kakšne atribute imajo in kaj ti pomenijo?

Cerkev sv. Križa na Križni Gori in njena poslikava

Cerkev sv. Križa na Križni Gori je na zunaj povsem običajna cerkev, ki pa v notranjosti skriva lepe kamnoseške detajle in dragocene freske, ki spadajo med pomembnejšo domačo kulturnozgodovinsko dediščino.

Simbolika na sliki Adalberta Schäfferja

Tihožitje z rožami in grozdjem Adalberta Schäfferja iz 19. stoletja, ki ga hrani Loški muzej, se ob podrobnem pogledu izkaže za vse prej kot tiho. Cvetje je namreč posejano z drobnimi bitjeci, kot so mravlje, hrošči in metulji, ki imajo tudi simbolen pomen.

Sedeča Marija z Jezusom iz Sopotnice

Marija z Jezusom kot otrokom je pogost in priljubljen ikonografski motiv v bizantinski in zahodnoevropski umetnosti srednjega veka. V Loškem muzeju hranimo gotski kip iz lipovega lesa, ki predstavlja sedečo Marijo z Jezusom in izhaja iz cerkve sv. Florijana pri Sopotnici v Poljanski dolini.

Fotografski portreti velikega igralca

Ob 50. podelitvi Severjeve nagrade za igralske dosežke na področju gledališke umetnosti izpostavljamo del portretnega sklopa, posvečenega velikanu slovenskega gledališča in filma Stanetu Severju.

Marijino kronanje Štefana Šubica iz leta 1849

Med likovnimi deli podobarske delavnice Šubic iz Poljan, ki jih hranimo v Loškem muzeju, zaradi nenavadne ikonografije zagotovo izstopa oltarna slika Štefana Šubica iz leta 1849, izdelana za potrebe cerkve sv. Lucije v Dražgošah.

Plastično okrasje oltarja svete Lucije v kapeli Loškega gradu

Zlati oltarji iz cerkve sv. Lucije v Dražgošah, ki jih hranimo v kapeli Loškega gradu, v polnosti izražajo tradicionalno rezbarsko-kiparsko kulturo Kranjske v 17. stoletju, oplojeno z umetnostnimi tokovi iz alpskih dežel in Italije.

Sedejevo videnje prizorov z grajskega griča

V Loškem muzeju hranimo tri risbe Maksima Sedeja z motiviko Loškega gradu in Škoparjeve hiše na grajskem vrtu, ki dokazujejo umetnikovo vrnitev h konkretno lociranim prizorom in poudarjanju prostorskega izvora, iz katerega je črpal svojo motiviko.