Petek, 24. maj 2024
Zaposlimo kustosa (m/ž) za umetnostno zgodovino
V Loškem muzeju Škofja Loka zaposlimo kustosa oz. kustosinjo za umetnostno zgodovino.
Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
V Loškem muzeju Škofja Loka zaposlimo kustosa oz. kustosinjo za umetnostno zgodovino.
V nedeljo, 12. 5., smo na grajskem vrtu gostili zadnji letošnji koncert iz cikla AnimotMuzik.
AnimotMuzik je medvrstni koncertni cikel, ki se odvija v parkih in na vrtovih po Sloveniji. Cikel sloni na prevpraševanju uveljavljenih načinov glasbenega izražanja, občinstvo pa vabi k čuječnemu poslušanju. Povabljene glasbenice in glasbeniki nastopajo v naravnih okoljih, kjer pred očmi poslušalcev vzpostavljajo simbiotično razmerje med človekom in naravo. S poudarkom na poglobljenem doživljanju zvočnih pokrajin se širi zavedanje o pomenu narave za človeško kulturo ter poudarja njen vpliv na umetniško ustvarjanje.
V Loškem muzeju čutimo odgovornost do naravnega okolja, ki ga deloma predstavljamo s prirodoslovno zbirko, na drugačen način pa želimo javnosti približati čut za okolje v okviru dogodkov, kot je bil nedeljski. Ponosni smo, da nas je nevladna organizacija Cona povabila k sodelovanju in da smo lahko tudi skupaj uresničevali to poslanstvo.
Loški muzej Škofja Loka tudi letos sodeluje v mednarodni muzejski akciji, ki je namenjena večanju prepoznavnosti muzejev in njihovega pomena v družbi. Ta poteka že vse od leta 1977, ko je mednarodni muzejski svet ICOM zaznamoval 18. maj kot mednarodni dan muzejev.
Vstop v muzej je zato v soboto, 18. maja brezplačen, odprt pa bo vse do 21. ure. Ogledate si lahko vse stalne in občasne razstave.
Na ta dan vas ob 11. uri vabimo na delavnico za otroke in družine Pisane muzejske majčke, ob 18. uri pa si lahko v spremstvu vodiča ogledate muzejske stalne zbirke.
Tudi letošnje letu se pridružujemo akciji Za družine brezplačno, zato v tednu družin od 15. do 22. maja vabimo družine na brezplačen obisk muzeja.
Družine vabimo na samostojno raziskovanje bogatih muzejskih zbirk, na katerega se lahko odpravite tudi v družbi papagaja Kokija, s Kokijevim nahrbtnikom, polnim zanimivih predmetov (uporaba je brezplačna), in delovnim zvezkom (cena: 4,50 EUR).
V soboto, 18. maja, ko obeležujemo tudi mednarodni dan muzejev, družine vabimo, da se nam ob 11. uri pridružijo na delavnici Pisane muzejske majčke, ob 18. uri pa na Javnem vodstvu po stalnih muzejskih zbirkah.
Vabljeni, da se nam pridružite tudi v nedeljo, 19. maja, od 10. do 17. ure, ko bo pred Dvorcem Visoko v Poljanski dolini potekal otroški festival Dan prijateljstva.
V maju Loški muzej prehaja na poletni odpiralni čas. Muzej bo tako odprt od torka do nedelje med 10. in 18. uro, Galerija Ivana Groharja pa od torka do nedelje od 10. do 14. ure, ob sredah do 18. ure.
Ob napovedanih večernih dogodkih, bo muzej podaljšal obratovalni čas do pričetka dogodka.
Čestitke ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju ter ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela!
V torek, 30. aprila in v petek, 3. maja bo uprava zaprta. Dosegljivi bomo na telefonski številki 04/ 517 04 00, od 10h dalje.
Vsak drugi ponedeljek popoldne lahko na Radiu Sora poslušate kratke prispevke kustosov Loškega muzeja. Arhiv oddaj je objavljen na spletni strani Radia Sora, sedaj pa tudi na naši spletni podstrani Muzej+.
Vabljeni k poslušanju!
S pojavom stalne naselitve, razvojem civilizacije in nastankom urbanih središč so ljudje živeli v strnjenih naseljih tesno drug ob drugem. Vsakdo je imel v svojem bivališču tudi osebno lastnino, ki je ni želel deliti z drugimi, prav gotovo pa ne z nepridipravi, ki so obstajali vse od začetkov človeštva in se skušali vsaj tu in tam malo okoristiti tako, da so kaj odtujili oziroma si “izposodili” od nič hudega slutečega soseda ali iz njegove hiše. Da bi kraje preprečili oziroma tatovom vsaj močno otežili delo, so ljudje začeli zaklepati svoja bivališča in na vrata hiš nameščati take in drugačne zapahe ter ključavnice.
Peča je naglavna ruta, urezana kvadratno, redkeje pravokotno ali trikotno. Na glavo se polaga, guba ali zavezuje tako, da bolj ali manj pokriva lase in vrat, obraz pa pušča odkrit. Sodi med najstarejše in najsplošneje razširjeno pokrivalo v številnih kulturah.
Na Slovenskem se peča v pisnih virih prvič omenja leta 1334: “Žene s Kranjskega so nosile na glavi belo strjeno ruto, ki je visela doli po hrbtu in del tega zakrivala.” Vse do konca 15. stoletja so jo nosile ženske vseh družbenih skupin, od fevdalk, meščank do kmetic.
V 16. stoletju so fevdalke in meščanke začele pečo nadomeščati z drugimi pokrivali – avbami, klobuki, zavijačami in kapami, a je še niso popolnoma opustile vse do konca 18. stoletja. V prvi polovici 19. stoletja so se s pečo pokrivale le še kmetice, ki so jo ponekod kot pražnje/svečano pokrivalo obdržale do srede 20. stoletja.
Dogodek Pripovedke ob peči z Mašo Butič, napovedan to sredo, 10.4., ob 19. uri je prestavljen na sredo, 22.5., ob 19. uri. Hvala za razumevanje.