Novice

Petek, 1. avgust 2025

Odpiralni čas avgusta

Muzej je avgusta odprt od ponedeljka do nedelje od 10. do 18. ure, Škoparjeva hiša na grajskem vrtu pa od petka do nedelje od 10. do 18. ure. Galerija Ivana Groharja na Mestnem trgu je odprta od torka do nedelje od 10. do 14. ure, ob sredah do 18. ure.

Vabljeni na obisk!

Četrtek, 31. julij 2025

Veduta Škofje Loke Ferdinanda Runka

Prve do danes znane vedute današnjega slovenskega ozemlja segajo v 17. stoletje, ko so naše kraje beležili posamezni vojni inženirji ter bolj znana avtorja Matthäus Merian in Janez Vajkard Valvasor. Med njunimi deli je tudi upodobitev mesta Škofja Loka, ustvarjena kot dokumentarna topografska risba, značilna za čas, ko so vedute nastajale predvsem iz znanstvenih in strateško-vojaških razlogov.

Ob koncu 18. in v 19. stoletju so vedute začeli ustvarjati potujoči slikarji, ki so jih graščaki pošiljali na pot, da bi zanje beležili poglede na posamezne kraje – tudi na Slovenskem. Med tujimi umetniki, ki so potovali po slovenskih deželah, je bil tudi nemški slikar Ferdinand Runk (1764–1834). Njegovo grafično podobo Škofje Loke danes hrani Loški muzej.

Ponedeljek, 30. junij 2025

Fokus: Poslikane panjske končnice iz Selške delavnice v Selcah

V kotičku Fokus v Loškem muzeju bomo od konca julija predstavljali poslikane panjske končnice iz Selške delavnice. Predstavnika te delavnice sta Andrej Pavlič (1790–1873) in njegova hči Marija (1821–1891), po domače Blaževčeva ali Podnartovčeva Micka iz Selc v Selški dolini.

 

Ponedeljek, 30. junij 2025

Odpiralni čas julija

Muzej je julija odprt od ponedeljka do nedelje od 10. do 18. ure, Škoparjeva hiša na grajskem vrtu pa od petka do nedelje od 10. do 18. ure. Galerija Ivana Groharja na Mestnem trgu je odprta od torka do nedelje od 10. do 14. ure, ob sredah do 18. ure.

Torek, 24. junij 2025

Odprtje razstave Priročnik Tomaža Furlana

V sredo, 18. junija 2025, smo v Galeriji Podstreha na Loškem gradu odprli novo pregledno razstavo izbranih del Tomaža Furlana, ki na treh lokacijah na gradu predstavlja zadnjih dvajset let umetnikovega ustvarjanja.

Ponedeljek, 16. junij 2025

Škofjeloške lekarne v 19. stoletju

V prvi polovici 19. stoletja, ko Škofja Loka še ni imela javne lekarne, so se prebivalci po nasvete in zdravila obračali na samostansko lekarno. Sprva so jo vodile klarise, nato pa uršulinke, ki so v njej pripravljale zdravila za redovniško skupnost, gojenke in okoliško prebivalstvo, zlasti uboge. Kljub ustanovitvi prve javne lekarne v Škofji Loki v drugi polovici 19. stoletja se je večina okoliškega prebivalstva še vedno obračala na uršulinke. Izdaja zdravil zunanjim odjemalcem je bila prepovedana leta 1893, samostanska lekarna pa je bila dokončno ukinjena leta 1901.

Četrtek, 5. junij 2025

»Da le pijejo in če se do smrti napijejo, pa so dobrodošli«

Pitje alkohola je do konca 18. in v zgodnjem 19. stoletju potekalo za zaprtimi vrati domov in salonov. Z velikimi spremembami v 19. stoletju pa se je ta navada začela spreminjati. Na slednje sta najbolj vplivali ravno modernizacija in z njo povezana industrializacija, ki sta povzročili prestrukturiranje prebivalstva – nastanek novega “delavskega” sloja, praznjenje podeželja, naraščanje števila mestnega prebivalstva in nenazadnje ločevanje delovnega od prostega časa. Gostilne in krčme so se vedno bolj uveljavljale kot institucionalizirani prostori družabnosti, srečanj, pogovorov in pitja.