Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Poslovil se je je akademski slikar Boris Jesih, redni profesor za grafiko, risanje in slikanje na ljubljanski Pedagoški fakulteti med leti 1987 in 2009 ter dolgoletni član Združenja umetnikov Škofja Loka.
Loški muzej vabi k sodelovanju študentke in študente ter osebe s statusom s. p., ki jih veseli delo vodičke in vodiča v muzeju. Pri tem poudarjamo, da ne gre za razpis za delovno mesto vodiča in ne nudimo rednega delovnega razmerja oziroma zaposlitve.
Na Prešernov dan nas je na vseh naših lokacijah skupaj obiskalo 2403 obiskovalk in obiskovalcev.
Naše zbirke in razstave ste si ogledali samostojno, kar 296 pa se vas je udeležilo raznolikega programa vodstev in delavnic.
Hvala, da ste kulturni praznik preživeli v naši družbi in veselimo se vašega ponovnega obiska!
V Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani je od 26. januarja do 20. marca postavljena razstava Nekoč z deli slikarja Franceta Miheliča, ki se je rodil leta 1907 v Virmašah pri Škofji Loki. Razstava sodi v programsko zasnovo historičnih razstav Bežigrajske galerije 1 in 2. Gre za risbe, slike in grafike, pa tudi skice in fotografije iz predstave Sinja ptica (Lutkovno gledališče Ljubljana, 1964), ki jo je likovno zasnoval France Mihelič, režiral pa Jože Pengov. Miheličeve risbe in grafike so shranjene v Miheličevi galeriji na Ptuju, zbirko njegovih grafik in slik pa hranimo tudi v stalni zbirki Loškega muzeja v Galeriji Franceta Miheliča v Kašči v Škofji Loki.
V februarju bo Loški muzej odprt po zimskem odpiralnem času in sicer od torka do nedelje med 10. in 17. uro,
Galerija Ivana Groharja pa od torka do nedelje od 10. do 14. ure, ob sredah do 17. ure.
V sklopu razstave Dolgo 19. stoletje, ki si jo lahko ogledate v galeriji na gradu, so na spletu objavljena posamezna poglavja o življenju na Loškem v omenjenem obdobju, ki si jih lahko ogledate in preberete na tej povezavi. Poglavja se bodo sproti še dopolnjevala, zato vabljeni k rednemu spremljanju naše spletne strani.
V Loškem muzeju je trenutno na ogled manjša občasna razstava o gradu Divja Loka, katerega ruševine še danes kljubujejo zobu časa skrite v zavetju Lubnika.
Škofji Loki so poleg naravnih obrambnih danosti varnost zagotavljali kar trije gradovi. Ob Stolpu na Kranclju in Loškem gradu je imelo zemljiško gospostvo na območju Škofje Loke še eno postojanko z nemškim imenom Wildenlack oziroma Stari grad pod Lubnikom. Točnega časa nastanka ne poznamo, domneva se, da je bil zgrajen konec 11. oziroma v začetku 12. stoletja. V uporabi je bil vse do potresa leta 1511, ko je bil poškodovan do te mere, da so ga opustili.
Večjih sistematičnih arheoloških raziskav na gradu še ni bilo, poznane pa so številne drobne najdbe. V Loškem muzeju smo dobili vpogled v obsežno zbirko, ki smo jo v zadnjih letih v celoti dokumentirali. Na podlagi dognanj pridobljenih s proučevanjem predmetov srednjeveške materialne kulture in v povezavi z obstoječimi pisnimi viri smo dobili jasnejšo podobo o življenju srednjeveških prebivalcev te utrjene postojanke.
V zavesti večinskega prebivalstva je ob odvisnosti od lastnih pridelkov nenehno obstajal strah pred lakoto in pomanjkanjem. Preživetje je bilo v prvi polovici 19. stoletja namreč odvisno predvsem od kmetijstva. Neugodno vreme, bolezni in insekti so občasno povzročale slabe letine in uničevale pridelek. V letih 1814, 1815 in 1816 pa so se klimatske razmere tako poslabšale, da je leta 1817 zavladala splošna lakota.
Januarja bo Loški muzej odprt po zimskem odpiralnem času, tj. od torka do sobote od 10.00 do 17.00.
Galerija Ivana Groharja bo do 14. januarja, ko v njej potekajo Izložbe domišljije, ob torkih, četrtkih, sobotah in nedeljah odprta od 10.00 do 14.00, ob sredah do 17.00, ob petkih pa od 13.00 do 17.00. Od 15. do 25. januarja bo zaradi priprave nove razstave zaprta.
Loški grad, izpričan že od 13. stoletja, je bil nekaj stoletij upravno središče obsežnega loškega gospostva v lasti škofov iz Freisinga. Stavbo gradu so tekom stoletij prilagajali potrebam gospostva, jo vzdrževali, dograjevali in obnavljali. Po letu 1803, ko je bilo gospostvo podržavljeno, je grad prešel v državno last. V gradu so bili nastanjeni državni uradi: davčna pisarna, sodišče, pisarna zemljiške knjige.