Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Hrana povezuje naravo z družbo in kulturo, kot táko pa jo je treba brati tudi v Šubičevih delih, kjer je navadno vključena v različne likovne motive: od dela na polju, predelave hrane, do omizja ali portretov. Do hrane in kmečkega dela je umetnik čutil globoko spoštovanje, zato imata lahko tudi simbolni pomen.
V loškem okolju, kjer ima krajinsko slikarstvo dolgo in bogato tradicijo, se je v drugi polovici 20. stoletja zgodil svojevrsten prelom. Doživljanje krajine je postalo ekspresivno in ponotranjeno, hkrati pa so se slikarji začeli odpirati takratnim modernim, novodobnim vplivom, ki so prihajali v naše kraje iz tujih centrov evropske in svetovne umetnosti.
Razpraševanje starih časopisov iz muzejske knjižnice, ki je poleti potekalo na dvorišču Loškega gradu, je pritegnilo pozornost številnih mimoidočih. Posebej zanimive so se jim zdele izvrstno ohranjene fotografije in grafike v člankih kakor tudi zadnje strani časopisov, namenjene precej iznajdljivim reklamam in oglasom.
Loški muzej bo januarja odprt po običajnem zimskem odpiralnem času, Galerija Ivana Groharja pa zaradi Izložb domišljije po nekoliko prilagojenem. Med 17. in 25. januarjem bo zaradi priprave nove razstave zaprta.
V umetnostnozgodovinski zbirki Loškega muzeja se nahaja tudi originalna freska z vrta nekdanjega uršulinskega samostana, ki prikazuje Jezusa z otroki.
Ekipa Loškega muzeja Škofja Loka vam želi prijetne praznike ter srečno, zdravo in kulturno leto 2022!
Loški muzej in Galerija Ivana Groharja bosta v petek, 24. in 31. decembra, odprta od 10.00 do 14.00, 25. decembra, 1. in 2. januarja pa bosta zaprta.
V razstavnem kotičku Fokus predstavljamo zlati oltar sv. Ingenuina iz cerkve sv. Lucije v Dražgošah. V njegove tri niše so postavljene figure svetnikov, med katerimi najbolj izstopa sv. Miklavž, šele pred kratkim pa smo odkrili tudi, kdo sta preostala dva svetnika in zakaj sta upodobljena.
V spletnem videoarhivu si lahko ogledate posnetek predavanja kustosa Jožeta Štukla, v katerem je ob pomoči najstarejših zgodovinskih virov skušal osvetliti začetke pivovarstva in vinarstva na ozemlju freisinškega Loškega gospostva.
Janez Vajkard Valvasor je v svojem znamenitem delu Slava vojvodine Kranjske (1689) strnil topografski, zgodovinopisni in etnološki opis dežele, med drugim je pisal tudi o kmečki prehrani tistega časa.
V Sokolskem domu v Škofji Loki je na ogled razstava pejsažev loškega slikarja in člana Združenja umetnikov Škofja Loka Janeza Hafnerja, ki jo je kuriral kustos Loškega muzeja Boštjan Soklič.