Prezrti žirovski slikar Igor Dolenc

Kadar govorimo o žirovski likovni tvornosti, se običajno osredotočamo na imena s področja naivne umetnosti, kot so Janez Sedej, Jože Peternelj - Mausar, Konrad Peternelj - Slovenec ali Igor Gluhodedov. Žirovskega slikarja Igorja Dolenca, ki je na začetku svoje umetniške poti idejno in formalno zasledoval podobne cilje kot omenjeni ustvarjalci, stroka večkrat prezre.

Igor Dolenc se je rodil 14. maja 1941 v Poljanah nad Škofjo Loko. Leta 1956 je končal grafično šolo v Ljubljani kot litografski risar. Na njegov slikarski razvoj je v veliki meri vplival akademski slikar Ive Šubic, ki ga je vključil v takrat zelo živahen utrip srečanj in likovnih kolonij v Poljanski dolini. Bil mu je mentor in prijatelj. V letih 1960–1975 med bivanji v Franciji, Angliji, Nemčiji in Italiji je Dolenc svojo likovno izraznost intenzivno razvijal in izpopolnjeval. Publiki se je prvič predstavil leta 1960 v ljubljanskem Novem domu, na loški sceni pa je (v družbi s prijateljem – rezbarjem Petrom Jovanovičem) razstavljal že leta 1965. Razstavam v 60. letih prejšnjega stoletja so v teku desetletij sledile številne samostojne predstavitve tako doma kot v tujini. Od leta 2000 se redno udeležuje slikarskih srečanj in kolonij, ukvarja se tudi z grafiko. Leta 2003 je bila v Poljanah nad Škofjo Loko predstavljena pesniška zbirka Toneta Pavčka Nežnosti, ki jo je z izvirnimi likovnimi predlogami opremil prav Igor Dolenc. Danes živi in ustvarja v Žlebiču pri Ribnici.

Dolenc je ustvarjalec, ki sledi svojemu navdihu, motive pa podaja z občutkom za barve, njihovimi premišljenimi nanosi in čvrsto kompozicijsko gradnjo. Svoje podobe, vzete iz realnega sveta, podaja kot trenutek, zaustavljen v času, hkrati pa figuralne kompozicije in krajine, ki jih prenaša na platno, niso privlačne le kot odsev resničnosti, temveč tudi kot ponotranjeni vtisi doživetega trenutka. Iz danega motiva hoče izluščiti samo najvažnejše, bistvene značilnosti, a vendar tako, da je še vedno razpoznaven. Njegovo slikarstvo je oprto na stilizacijo oblik, površine in ploskve pa so razslojene med impresivnimi in ekspresivno poudarjenimi likovnimi formacijami. Že od 60. let prejšnjega stoletja ostaja zvest ploskovitemu načinu podajanja in skopemu izboru barv; na njegovih slikah prevladuje osnovni ton, ki so mu vsi drugi toni podrejeni, prav tako pa tudi vse ostale barve.

V Loškem muzeju Škofja Loka hranimo Dolenčevo likovno delo z motivom omizja trojice kvartopircev. Slika v tehniki olja na platno je nastala leta 1962. Ker se umetnik prvenstveno posveča raziskovanju krajine, je figuralni prizor s kvartopirci po tematski plati za njegov slikarski opus dokaj nenavaden. Ekspresivna obrazna izraznost upodobljencev in perspektivne poenostavitve v duhu naivne umetnosti odražajo vse karakteristike Dolenčevega stila iz njegovega zgodnjega obdobja, zaznamovanega z izrazno neposrednostjo, težnjo po pripovednosti in nezavezanostjo strogi perspektivi. Igor Dolenc z izbiro motivike, selekcijo vseh odvečnih elementov, posameznimi gestualnimi poudarki in ustrezno barvitostjo mojstrsko pričara vzdušje zbranega omizja in se s tem približa sodobnemu pristopu k obravnavanju figuralne tematike.

Pripravil: Boštjan Soklič