Sakralna umetnost in arhitektura

Slopasto znamenje na Suhi

Vas Suha pri Škofji Loki ni znana le po impozantnih kmečkih dvorih in cerkvi s kranjskim prezbiterijem, temveč tudi po dveh vidnih znamenjih, različnih tako po času nastanka kot obliki. Pri Španovi hiši se nahaja mlajše trikotno znamenje, v lokusu sakralnega objekta pa starejše Lojzkino znamenje, ki je slopasto.

Trikotno znamenje na Suhi pri Škofji Loki

Znamenje na Suhi spada med redka ohranjena znamenja trikotnega tipa na Gorenjskem. Čeprav je izvedeno v maniri poznega baroka, se pri oblikovanju čuti vpliv klasicizma, ki je med drugim kot okrasni arhitekturni element uvedel tristrano piramido.

Korni zvonik cerkve sv. Andreja v Gostečah

Tip cerkve s kornim zvonikom so v naše kraje prinesli nemški kolonisti iz Freisinga. Tam se je ohranila množica cerkvenih stavb s tovrstnimi zvoniki, ki segajo iz časa pozne romanike še globoko v gotiko. Med gotske odmeve na loškem ozemlju sodi tudi cerkev sv. Andreja v Gostečah pri Škofji Loki.

Župna cerkev sv. Klemena v Bukovščici

Loške župne cerkve, III. del

Župna cerkev sv. Klemena je enoladijska s pravokotno sklenjenim prezbiterijem romanskega tipa. Med preprostimi, a izrazno ekspresivnimi lesenimi skulpturami izstopa lik sv. Notburge, svetnice iz vasi Eben na Tirolskem, zavetnice poroda, služkinj, kmetov in kmečkega dela.

Selca in župna cerkev sv. Petra

Loške župne cerkve, II. del

Selca so zgodovinsko pomembno naselje v Občini Železniki, saj so bila nekoč staro kmečko središče Selške doline z vso njeno obsežno okolico. Na terasi nad cesto ob vhodu v vas stoji župna cerkev sv. Petra.

Cerkev sv. Nikolaja v Sorici

Loške župne cerkve, I. del

Opise izbrane cerkvene stavbne dediščine na temo župnih cerkva na Loškem začenjamo s cerkvijo sv. Nikolaja v Sorici, ki je prvič omenjena v urbarju iz leta 1501, v drugi polovici 17. stoletja pa je dobila današnji baročni izgled s tipično grbasto streho in čebulastim zvonikom.

Podružnična cerkev sv. Tomaža v Brodeh

Podružnična cerkev sv. Tomaža v vasici Brode izhaja iz 15. stoletja, njeno zunanjščino pa je leta 1530 z motivi Poslednje sodbe, sv. Krištofa in Kristusa z apostoli poslikal freskant Jernej iz Loke. Gre za edini primer pri nas znane celotne poslikave zunanjščine. 

  • 1
  • 2