Bencinska črpalka

Načrt ulične bencinske črpalke. Hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki
Načrt ulične bencinske črpalke. Hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki
Bencinska črpalka pred Deisingerjevo trgovino, p. d. pri Sorž , pred letom 1940. Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka
Bencinska črpalka pred Deisingerjevo trgovino, p. d. pri Sorž , pred letom 1940. Fototeka Loškega muzeja Škofja Loka

Ljudje so stoletja prenašali tovore na konjih (tovorništvo). Z izboljšavo cestnega omrežja se je skozi stoletja vse bolj uveljavljalo prevozništvo ali “furmanstvo”.

Konec 19. stoletja (1870) je mimo Škofje Loke “prisopihala” železnica. Avtobusni promet med Žirmi in Škofjo Loko do kolodvora je stekel leta 1912, leto kasneje še iz Železnikov. Za osebni prevoz so nekateri uporabljali kolo. Na začetku 2. svetovne vojne je bilo na Loškem 42 osebnih avtomobilov in 13 tovornih. Motornih koles je bilo 89.

Z razvojem motornih vozil se je povečalo povpraševanje po bencinu. Kot lahko razberemo iz dokumentov, ki jih hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki (SI-ZAL-ŠKL/0013 Sresko načelstvo, t.e.12) je družba Standard Oil Company of Jugoslavia iz Zagreba leta 1931 zaprosila za obrtno dovoljenje za postavitev bencinske črpalke na kolodvoru v Škofji Loki pred gostilno Antona Hafnerja, na parcelni št. 165 k. o. Stari dvor, občina Stara Loka. Železniška uprava postavitvi ni nasprotovala pod naslednjimi pogoji (21. oktober 1931):

1. “Črpalka mora biti ognje - in eksplozivno varno grajena.

2. Bencinska črpalka se mora vedno v ognje - in eksplozivno varnem stanju vzdrževati.

3. Graditelj se v svojem in imenu pravnih naslednikov odpove pravici do katerekoli odškodnine vsled požara, ki bi nastal na črpalki vsled obrata ali obstoja železnice. To velja tudi za predmete, ki se nahajajo v okolici. Nasprotno odgovarja lastnik črpalke za odškodninske zahteve, ki bi jih v zvezi s tem od železniške uprave terjale tretje osebe.

4. Graditelj se zaveže za “eventuelno” souporabo dovozne ceste ali drugega prostora, ki je last železnice, prispevati k vzdrževanju odnosno plačati letno najemnino za uporabo v višini zneska, katerega mu določi Direkcija državnih železnic v Ljubljani s posebno pogodbo.”

Kot je razvidno iz naslednjega spisa (11. 6. 1935), je bila prodaja bencina na tej bencinski črpalki tako majhna, da je družba Standard Oil Company of Jugoslavia prosila za prestavitev bencinske črpalke na Mestni trg pred Deisingerjevo trgovino (Mestnem trgu št. 9) v Škofji Loki. 19. novembra 1935 je komisija “na licu mesta” ugotovila, “da ni zadržkov proti izdaji gradbenega dovoljenja po predloženem načrtu.”

Po drugi svetovni vojni, leta 1956, je novo bencinsko črpalko odprlo podjetje Petrol na Kidričevi cesti v Škofji Loki.

Pripravila: Mojca Šifrer Bulovec