Pletarstvo

Pletarstvo je ena najstarejših rokodelskih dejavnosti, saj so pletene posode, koši, košare ipd. človeka v vsakdanjem življenju spremljale že vse od prazgodovine naprej. Njeno razširjenost so omogočali raznovrstni materiali, primerni za pletarstvo, in dejstvo, da za to obrt nisi potreboval veliko orodja, le nekaj znanja in pletarske spretnosti.

Pletarski izdelki se med seboj ločijo v glavnem po vrsti pletiva. Lahko so iz slame, koruznega ličja, vrbovega šibja, leske, smrečja, srobota idr. Na Loškem so največ uporabljali surove ali beljene vrbove šibe ali pa so pletli iz leskove vitre.

Znanje o pletenju je prehajalo iz roda v rod. Pletlo se je predvsem ob slabem vremenu in v zimskem času, ko ni bilo večjih kmečkih del. Izučeni pletarji so svoje znanje širili tudi med ostale ljudi. Nekaterim med njimi je pletarstvo postalo osnovna dejavnost preživljanja.

Po drugi svetovni vojni so to domačo obrt zaradi previsokih davkov začeli opuščati, pletene izdelke pa so vse bolj izpodrivali plastični.

Jerbas

jérbas -a m (ẹ́)
okrogla košara z ravnim dnom in navadno z majhnima ročajema: dati jerbas na glavo; plesti jerbase; nesti koscem zajtrk v jerbasu; jerbas češenj

V jerbasih so ženske prenašale hrano koscem in delavcem na polju, v njih pa so na tržnico nesle tudi pridelke. Pogosto so se uporabljali za praznične priložnosti, na primer za prenašanje velikonočnih jedi k blagoslovu, včasih pa so vanj položili novorojenca. Jerbasi se med seboj ločijo po nekaterih podrobnostih – po utrditvi ročaja in zaključku. Ženske so ga nosile vrh glave tako, da so si na glavo najprej položile svitek, nanj pa jerbas.

Svitek je v obliki obroča narejena blazinica iz blaga, napolnjena z volnenim predivom in koščki tkanine. Pražnji svitki, za prenašanje velikonočnih jedil, so bili prešiti z barvnimi trakovi.

Koš

kòš kôša m, mest. ed. tudi kóšu (ȍ ó)
visoka, spodaj zožena pletena posoda za prenašanje (česa) na hrbtu: nesti, oprtati si koš

Koš je visoka, pogosto spodaj nekoliko ožja posoda, narejena iz viter ali letev. Naramni koš se prenaša z enim ali dvema nosilnima trakovoma, oprtanega na pleča oziroma hrbet. Uporabljal se je za prenašanje stelje, krme ali gnoja, krošnjarji pa so v njem nosili najrazličnejše stvari za prodajo, na primer mali kruhek.

Pehar

pêhar -árja stil. -ára m (é á)
navadno okrogla posoda, pletena iz slame: plesti peharje; dati testo v pehar / nabrati pehar hrušk

Pehar je nizka okrogla posoda pletena iz slame. V njem so vzhajali kruh ali shranjevali razne pridelke, od fižola ali semen do suhega sadja.

Sejalnica

sejálnica -e [drugi pomen sejau̯nica tudi sejalnica] ž (ȃ)
okrogla ali podolgovata košara za seme pri sejanju: plesti sejalnice; nasuti pšenico v sejalnico

Setvena košara za žitno seme ali sejalnica (tudi sjavka) je pletena iz slame in ima samo en ročaj. Lahko je bila podolgovata ali okrogla, če pa je imela ledvičasto obliko, se je bolj prilegala na bok. Sejalec je v njej nosil 15–25 kg žitnega semena.

Košara

košára -e ž (ȃ)
večja pletena posoda različne oblike za prenašanje ali hranjenje česa, navadno z enim ročajem: plesti košare; v veži je stala košara s krompirjem / pripeljali so polne košare še toplega kruha; košara jabolk / žene s košarami na glavi jerbasi / košara za papir koš; košara za perilo.

cájna -e ž (ȃ)
manjša pletena košara s polkrožnim ročajem in z neravnim dnom: plesti cajne; cajna jagod

škȗndra, f.
iz leskovih viter spletena košara z dnom iz deščic

Košara je pletena posoda različnih oblik in velikosti za prenašanje in hranjenje pridelkov ali raznih predmetov. Lahko ima en ročaj ali dva.