Pletarstvo

Pletarstvo je ena najstarejših rokodelskih dejavnosti, saj so pletene posode, koši, košare ipd. človeka v vsakdanjem življenju spremljale že vse od prazgodovine naprej. Njeno razširjenost so omogočali raznovrstni materiali, primerni za pletarstvo, in dejstvo, da za to obrt nisi potreboval veliko orodja, le nekaj znanja in pletarske spretnosti.

Pletarski izdelki se med seboj ločijo v glavnem po vrsti pletiva. Lahko so iz slame, koruznega ličja, vrbovega šibja, leske, smrečja, srobota idr. Na Loškem so največ uporabljali surove ali beljene vrbove šibe ali pa so pletli iz leskove vitre. 

Znanje o pletenju je prehajalo iz roda v rod. Pletlo se je predvsem ob slabem vremenu in v zimskem času, ko ni bilo večjih kmečkih del. Izučeni pletarji so svoje znanje širili tudi med ostale ljudi. Nekaterim med njimi je pletarstvo postalo osnovna dejavnost preživljanja.

Po drugi svetovni vojni so to domačo obrt zaradi previsokih davkov začeli opuščati, pletene izdelke pa so vse bolj izpodrivali plastični.

Jerbas

jérbas -a m (ẹ́)
okrogla košara z ravnim dnom in navadno z majhnima ročajema: dati jerbas na glavo; plesti jerbase; nesti koscem zajtrk v jerbasu; jerbas češenj

V jerbasih so ženske prenašale hrano koscem in delavcem na polju, v njih pa so na tržnico nesle tudi pridelke. Pogosto so se uporabljali za praznične priložnosti, na primer za prenašanje velikonočnih jedi k blagoslovu, včasih pa so vanj položili novorojenca. Jerbasi se med seboj ločijo po nekaterih podrobnostih – po utrditvi ročaja in zaključku. Ženske so ga nosile vrh glave tako, da so si na glavo najprej položile svitek, nanj pa jerbas.

Svitek je v obliki obroča narejena blazinica iz blaga, napolnjena z volnenim predivom in koščki tkanine. Pražnji svitki, za prenašanje velikonočnih jedil, so bili prešiti z barvnimi trakovi.

Koš

kòš kôša m, mest. ed. tudi kóšu (ȍ ó)
visoka, spodaj zožena pletena posoda za prenašanje (česa) na hrbtu: nesti, oprtati si koš

Koš je visoka, pogosto spodaj nekoliko ožja posoda, narejena iz viter ali letev. Naramni koš se prenaša z enim ali dvema nosilnima trakovoma, oprtanega na pleča oziroma hrbet. Uporabljal se je za prenašanje stelje, krme ali gnoja, krošnjarji pa so v njem nosili najrazličnejše stvari za prodajo, na primer mali kruhek.

Pehar

pêhar -árja stil. -ára m (é á)
navadno okrogla posoda, pletena iz slame: plesti peharje; dati testo v pehar / nabrati pehar hrušk

Pehar je nizka okrogla posoda pletena iz slame. V njem so vzhajali kruh ali shranjevali razne pridelke, od fižola ali semen do suhega sadja.

Sejalnica

sejálnica -e [drugi pomen sejau̯nica tudi sejalnica] ž (ȃ)
okrogla ali podolgovata košara za seme pri sejanju: plesti sejalnice; nasuti pšenico v sejalnico

Setvena košara za žitno seme ali sejalnica (tudi sjavka) je pletena iz slame in ima samo en ročaj. Lahko je bila podolgovata ali okrogla, če pa je imela ledvičasto obliko, se je bolj prilegala na bok. Sejalec je v njej nosil 15–25 kg žitnega semena.

Košara

košára -e ž (ȃ)
večja pletena posoda različne oblike za prenašanje ali hranjenje česa, navadno z enim ročajem: plesti košare; v veži je stala košara s krompirjem / pripeljali so polne košare še toplega kruha; košara jabolk / žene s košarami na glavi jerbasi / košara za papir koš; košara za perilo.

cájna -e ž (ȃ)
manjša pletena košara s polkrožnim ročajem in z neravnim dnom: plesti cajne; cajna jagod

škȗndra, f. 
iz leskovih viter spletena košara z dnom iz deščic

Košara je pletena posoda različnih oblik in velikosti za prenašanje in hranjenje pridelkov ali raznih predmetov. Lahko ima en ročaj ali dva.

Jerbas (verbas) za prenašanje kosila ali malice (južine) na polje ali koscem na travnik. Vanj so naložili glinene lonce, napolnjene s hrano.
Jerbas (verbas) za prenašanje kosila ali malice (južine) na polje ali koscem na travnik. Vanj so naložili glinene lonce, napolnjene s hrano.
Jerbas
Jerbas
Jerbas
Jerbas
Koš
Koš
Koš za prenašanje listja (listnk)
Koš za prenašanje listja (listnk)
Pehar
Pehar
Pehar za fižol
Pehar za fižol
Pehar za štruco
Pehar za štruco
Pehar
Pehar
Pehar iz uršulinskega samostana v Škofji Loki
Pehar iz uršulinskega samostana v Škofji Loki
Sejalnica (sjavka)
Sejalnica (sjavka)
Sejalnica (sjavka)
Sejalnica (sjavka)
Košara iz uršulinskega samostana v Škofji Loki, s katero so prenašali solato, pobrano na njivi.
Košara iz uršulinskega samostana v Škofji Loki, s katero so prenašali solato, pobrano na njivi.
Košara (poberač) za pobiranje krompirja
Košara (poberač) za pobiranje krompirja
Košara (cajna) za pobiranje sadja ali krompirja
Košara (cajna) za pobiranje sadja ali krompirja
Košara (cajna) za nabiranje češenj.
Košara (cajna) za nabiranje češenj.
Košara (cajna) za nabiranje češenj
Košara (cajna) za nabiranje češenj
Košara (cajnca) za nabiranje češenj, borovnic in jagod
Košara (cajnca) za nabiranje češenj, borovnic in jagod
Košara (cajna), s katero so otroci nabirali sadje.
Košara (cajna), s katero so otroci nabirali sadje.
Košara (škundra) za pobiranje sadja ali krompirja
Košara (škundra) za pobiranje sadja ali krompirja
Košara (korbca), s katero je Johanca Logonder (1868–1935) iz Pevna vsako soboto nosila jajca, maslo (putr) in sir na tržnico v Škofjo Loko.
Košara (korbca), s katero je Johanca Logonder (1868–1935) iz Pevna vsako soboto nosila jajca, maslo (putr) in sir na tržnico v Škofjo Loko.
Višje kakovostna holandarca je pletena košara štirioglate oblike z ročajem in poslikanim zunanjim obodom. Nosile so se v roki ali na svitku na glavi.
Višje kakovostna holandarca je pletena košara štirioglate oblike z ročajem in poslikanim zunanjim obodom. Nosile so se v roki ali na svitku na glavi.

Deli naprej