Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Živinoreja je bila na Loškem, zlasti v Poljanski in Selški dolini, že od nekdaj pomembna gospodarska panoga. V drugi polovici 19. stoletja se je začela usmerjati v govedorejo ter predelavo mesa in mleka, za kar so bili odločilni trije dejavniki: zemljiška odveza, ki je kmeta gospodarsko osamosvojila, uvajanje novih pasemskih živali in zadružništvo.
V galeriji Media Nox so študentje umetnostne zgodovine mariborske filozofske fakultete na letošnji semestrski razstavi predstavili nekatera izjemna, a redko videna dela našega rojaka, slikarja Franceta Miheliča. Risbe in grafike, ki so jih izbrali za razstavo, zajemajo dve pomembni temi, ki sta Miheliča spremljali skozi celotno življenjsko ustvarjanje – krajino in figuro.
V sredo, 25. januarja 2023, bo Loški muzej odprt do 18. ure. Vabljeni na ogled naših stalnih zbirk, razstave Ive Šubic – ilustrator in kulturni delavec ter Umetnik živi muzej Tomislava Brajnovića, ob 18.00 pa v Galerijo Ivana Groharja na odprtje razstave Gorana Tomčića.
Loški muzej vabi k sodelovanju vse, ki jih veseli delo vodiča oz. vodičke v muzeju, predvsem študente in študentke zgodovine, arheologije, etnologije, umetnostne zgodovine, likovne pedagogike ter drugih humanističnih in družboslovnih smeri. Prijave zbiramo do 1. 2. 2023!
V Galeriji Sokolskega doma Škofja Loka so odprli likovno razstavo Ni edine in zveličavne poti, kako napačno slikati slikarja in likovnega pedagoga Marjana Prevodnika. Poleg slik, povečini na temo abstrahirane krajine, predstavlja še prostorske instalacije, ki harmonično dopolnjujejo njegova slikarska stremljenja in rešitve.
Vas Suha pri Škofji Loki ni znana le po impozantnih kmečkih dvorih in cerkvi s kranjskim prezbiterijem, temveč tudi po dveh vidnih znamenjih, različnih tako po času nastanka kot obliki. Pri Španovi hiši se nahaja mlajše trikotno znamenje, v lokusu sakralnega objekta pa starejše Lojzkino znamenje, ki je slopasto.
Znamenje na Suhi spada med redka ohranjena znamenja trikotnega tipa na Gorenjskem. Čeprav je izvedeno v maniri poznega baroka, se pri oblikovanju čuti vpliv klasicizma, ki je med drugim kot okrasni arhitekturni element uvedel tristrano piramido.
Tip cerkve s kornim zvonikom so v naše kraje prinesli nemški kolonisti iz Freisinga. Tam se je ohranila množica cerkvenih stavb s tovrstnimi zvoniki, ki segajo iz časa pozne romanike še globoko v gotiko. Med gotske odmeve na loškem ozemlju sodi tudi cerkev sv. Andreja v Gostečah pri Škofji Loki.
V Loškem muzeju smo v lanskem letu začeli pripravljati zvočne opise umetniških del in muzejskih predmetov, ki gledalca usmerjajo k pozornejšemu opazovanju njihovih formalnih značilnosti, preko katerih bolj poglobljeno spoznava tudi vsebino in avtorja, primerni pa so tudi za slepe in slabovidne.
Januarja bo Loški muzej odprt po običajnem zimskem odpiralnem času, tj. od torka do nedelje od 10.00 do 17.00, Galerija Ivana Groharja pa zaradi Izložb domišljije po nekoliko prilagojenem. Od 16. do 25. januarja bo zaradi priprave nove razstave zaprta.