Vabljeni k skupnemu ustvarjanju volnenih prazničnih okraskov! Preprosti dvodimenzionalni okraski, izdelani v tehniki suhega polstenja, so lahko lepo darilce: obesek za novoletno jelko, dodatek na adventnem venčku, del voščilnice za priložnosti po vaših željah.
Pretekli dogodki
17. 12. 2025 @ 18:00
Odprtje razstave Quagliev baročni prizor iz Puštala
Nastanek, motiv in branje freske Snemanje s križa
Baročni slikar Giulio Quaglio je leta 1706 v kapeli sv. Križa v graščini Puštal naslikal fresko Snemanje s križa, ki jo je naročil Marko Oblak pl. Wolkensperg. Izjemno dobro ohranjena freska je dragocena tako zaradi umetniške kakovosti kot zaradi možnosti neposrednega vpogleda v Quaglieve baročne slikarske postopke. Razstava Quagliev baročni prizor iz Puštala predstavlja umetniški pomen, zgodovinsko ozadje in ikonografijo freske ter njeno mesto v sakralni umetnosti začetka 18. stoletja, razširjeni del razstave pa osvetljuje tudi širše okoliščine njenega nastanka in vpliva.
PROGRAM:
18.00 – ogled razstave s kustosinjo Anjo Zver
19.00 – izvedba baročne sonate v interpretaciji Ane Julije Mlejnik Železnik (baročna violina) in Janeza Jocifa (čembalo) ter ogled freske v Puštalskem dvorcu
Breda Podbrežnik Vukmir in Klarisa Jovanović bosta pripovedovali pravljice iz knjige Čudežna drevesa, ki je letos izšla pri založbi Malinc.
Ljudje in drevesa smo med seboj povezani, o čemer nam pripovedujejo mnoge pravljice z vsega sveta. Včasih so verjeli, da v drevesih domujejo nadnaravne sile, da povezujejo spodnje, tuzemske in nebeške svetove. Te pravljice pa v sebi nosijo tudi globoko naravovarstveno sporočilo, zato so aktualne za današnji čas.
3. 12. 2025 @ 18:00
KUD NUM Secirnica umetniških procesov #2 – Tomaž Furlan
Priročnik Tomaža Furlana – delavnica izdelave novega dela
V 2. Secirnici umetniških procesov bomo raziskovali umetniški proces Tomaža Furlana, ki ga bomo spoznali prek praktične delavnice Priročnik Tomaža Furlana, zasnovane kot skupinsko nadaljevanje avtorjevega dela.
V sredo, 3. decembra 2025, se v staro mestno jedro Škofje Loke vračajo Izložbe domišljije – projekt, ki že enajsto leto povezuje umetnost, kulturo, rokodelstvo in lokalno ustvarjalnost. Izložbe bodo na ogled do 31. decembra 2025.
Pobudi se pridružujemo tudi v Loškem muzeju, tako bomo v Galeriji Ivana Groharja pripravili prodajno izložbo, na kateri bomo razstavljali umetniška dela loških umetnic in umetnikov ter izdelke in spominke iz muzejske trgovine, ki so jih navdihnile zbirke in razstave Loškega muzeja.
3. decembra nas obiščite med 10.00 in 20.00, preostale dni pa med rednim odpiralnim časom galerije – od torka do nedelje od 10.00 do 14.00, ob sredah do 17.00.
29. 11. 2025 @ 11:00
Grajska matineja: vodeni ogled Loškega muzeja in kava v Grajski kavarni Škofja Loka
Preživite dopoldne na Loškem gradu! Z muzejskim vodnikom se odpravite na ogled stalnih zbirk ter spoznajte bogato naravno in kulturno dediščino Škofjeloškega, nato pa se s kuponom odpravite še v Grajsko kavarno Škofja Loka na kavo in odličen razgled na srednjeveško mesto.
26. 11. 2025 @ 18:00
Za demokratizacijo umetnosti – ponovno
Radikalne umetniške prakse v Jugoslaviji (1960–1990)
Razstava, pripravljena na podlagi zbirke Darka Šimičića, se bo osredotočila na dela umetnikov iz jugoslovanskega prostora v obdobju med letoma 1960 in 1990. Na ogled bo v več prostorih Loškega muzeja – v Galeriji na gradu, grajski kapeli in vhodni avli. Njena zasnova ni kronološka, temveč odpira možnost dialoga med deli, idejami in praksami. Razstavljena dela bodo predstavljena v petih (medsebojno prepletenih) sklopih: noart; življenje, ne (pa) parole; posameznik – skupina; paysage; oslikana beseda.
PROGRAM:
16.00 – predogled razstave s kuratorjema Barbaro Borčić in Darkom Šimičićem
18.00 – odprtje razstave
19. 11. 2025 @ 18:00
Zgodnjenovoveške verske procesije: med »resnico« in »praznoverjem«
Medtem ko pozna krščanstvo procesije že od pozne antike dalje, so med 16. in 18. stoletjem zaznamovale vso katoliško Evropo. Predavanje dr. Jaše Drnovška bo osvetlilo najpomembnejše vzroke za množičnost procesij v omenjenem obdobju, pojasnilo njihovo vlogo v procesu protireformacije in katoliške prenove ter sledilo razvoju le-teh vse do njihove navidezne smrti, ki je sovpadla z nastopom razsvetljenstva.
Ohranjeni rokopis Škofjeloškega pasijona ni samo najstarejše ohranjeno slovensko dramsko besedilo, ampak tudi priča bogate tradicije pasijonskih procesij na ulicah Škofje Loke.
O Škofjeloškem pasijonu in njegovi (pred)tradiciji bosta spregovorila dr. Matija Ogrin in dr. Monika Deželak Trojar, sodelavca na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.
Vabljeni na še eno zanimivo muzejsko delavnico. Ogledali si bomo arheološko zbirko Loškega muzeja, ki nas bo ponesla več tisoč let nazaj. Pogovorili se bomo o življenju in navadah ljudi v obdobju prazgodovine in si ogledali številne zanimive najdbe, ki nam bodo navdih za ustvarjanje svoje lastne prazgodovinske ogrlice.









