Pretekli dogodki

Homeopatija se je začela na območju današnje Slovenije pojavljati v 30. letih 19. stoletja. Zelo razširjena je bila predvsem do prve svetovne vojne, med obema vojnama pa je začel njen pomen upadati. Homeopatija, s katero so se ukvarjali nekateri zdravniki in številni laiki, največ iz vrst duhovnikov, je bila v rabi za zdravljenje ljudi in domačih živali. Pomembna je bila tudi v času epidemij.

Po razstavi Dolgo 19. stoletje, Škofja Loka od leta 1803 do leta 1914 nas bosta popeljali soavtorici razstave kustosinji Biljana Ristić in Mojca Šifrer Bulovec.

Razstava skozi izbrana poglavja prikazuje utrip življenja in razvoj Škofje Loke, Selške in Poljanske doline z Žirmi od leta 1803, ko je bilo Loško gospostvo podržavljeno, do leta 1914, ko se je začela prva svetovna vojna. Posamezni tematski sklopi se med sabo prepletajo in so umeščeni v širši kontekst velikih zgodovinskih prelomnic avstrijske monarhije, evropskega prostora in nenazadnje sveta.

“Dolgo 19. stoletje” na Loškem je tako zaobjeto s predstavitvijo upravnih sprememb v Ilirskih provincah in avstrijski monarhiji, kulta cesarja, velike revolucije imenovane 'pomlad narodov', društvenega življenja, izzivov na kmetijskem in gospodarskem področju, delovanja šolstva in zdravstva, naravnih katastrof ter vsakdanjega življenja, ki je bilo neločljivo prepleteno s cerkvenim koledarjem in prazniki.

V prizadevanjih za povečevanje dostopnosti razstavnih vsebin, so besedila prevedena v lahko branje in brajico, video vsebine podnaslovljene, posebej označeni predmeti pa so na voljo za dotik.

V muzeju si bomo ogledali zbirko umetnega cvetja, ki so ga v 18. stoletju začele izdelovati nune klarise, pozneje pa so s to tradicijo nadaljevale uršulinke. Izdelovanje umetnega cvetja se je nato zaneslo tudi med ostalo prebivalstvo.

Po kratkem ogledu zbirke bomo z delavnico nadaljevali v pedagoški sobi, kjer bomo izdelali svojo rožico iz papirja.

Delavnica je brezplačna in primerna za otroke od 1. do 6. razreda. Dobrodošli so tudi starši.

Letos poteka 100 let od smrti selškega rojaka zgodovinarja dr. Franca Kosa (1853–1924). Marca in aprila bo potekalo več dogodkov, ki jih organizirajo Javni zavod Ratitovec, Muzejsko društvo Železniki, KD dr. J. Ev. Krek Selca, KUD F. Koblar in PŠ Selca.

Del programa bo potekal v petek, 12. aprila 2024, ob 18. uri v galeriji Muzeja Železniki, ko je organiziran strokovni posvet o rodbini Kos, na katerem bo sodeloval tudi Loški muzej.

Vabimo vas na javno vodstvo po muzejski zbirki platnarstva, ki ga bo vodila kustosinja Mojca Šifrer Bulovec. Popeljala bo po zgodovini in postopkih pridelave lanenega platna na Škofjeloškem.

Dogodek se pripravlja v okviru projekta AlpTextyles Rokodelski center DUO Škofja Loka v sodelovanju z Loškim muzejem Škofja Loka.

Preživite dopoldne na Loškem gradu! Vsako zadnjo soboto v mesecu se lahko z muzejskim vodnikom odpravite na ogled stalnih zbirk ter spoznate bogato naravno in kulturno dediščino Škofjeloškega, nato pa se s kuponom odpravite še v Grajsko kavarno Škofja Loka na kavo in odličen razgled na srednjeveško mesto.

Cena: odrasli 7 EUR, seniorji (65+) 5 EUR, dijaki in študenti 4 EUR (vključuje vstopnico v muzej, vodenje in kavo po izboru v Grajski kavarni Škofja Loka)

Vabljeni!

Vesna Bukovec je sodobna vizualna umetnica, ki se izraža v različnih medijih, pri čemer je poleg videa v ospredju predvsem risba. V svojih delih se kritično odziva na problematike sodobnega časa in komentira različne družbeno-politične situacije, s katerimi se soočamo vsakodnevno; od vseobsegajoče neoliberalne ideologije, trenutne politične klime pri nas in po svetu, vlogo ženske v sodobni družbi, begunsko krizo, kratenje človekovih pravic, podnebno krizo ipd. V Galeriji Ivana Groharja se bo predstavila z izborom zanjo značilnih risb z besedili, ki ne le beležijo turbulentna dogajanja v družbi, ampak posredujejo tudi jasna in neposredna aktivistična sporočila.

Tokrat se bomo zbrali pred Kaščo in si ogledali likovna dela v Zbirki Franceta Miheliča, ki jih je slikar podaril rojstni Škofji Loki. Mihelič je eden najbolj izrazitih in izvirnih slovenskih mojstrov fantastike, motive za svoje ustvarjanje pa je črpal iz realnega in sanjskega sveta ter spominov na otroštvo. Spoznali bomo njegove priljubljene motive kurentov in drugih fantastičnih bitij ter se še posebej osredotočili na njegova grafična dela. Nato se bomo podali v pedagoško sobo Loškega muzeja, vstopili v svet domišljije in v grafični tehniki upodobili svoja sanjska bitja.

Vabljeni! Na delavnici so v spremstvu staršev dobrodošli tudi predšolski otroci.

“Narodna noša” se je začela razvijati v sredini 19. stoletja med slovensko zavednimi meščani, v času taborskega gibanja pa se je širila med kmečko prebivalstvo in postala prepoznavni znak Slovenstva. Navdihovala se je v oblačenju kmečkega prebivalstva prve polovice 19. stoletja, a je bila vedno v vlogi preobleke oz. kostuma za posebne priložnosti, s katerim so nosilci izražali svojo narodno, pokrajinsko ali ožje lokalno pripadnost.

Ljudje “narodno nošo” oblečejo, da se pred drugimi pokažejo kot Slovenci, Gorenjci …, prevzela pa je tudi druge naloge. Tekom 170-letnega razvoja se je spreminjala in dobila različice – enim bolj in drugim manj ljube. Z njo povezanih vprašanj je več kot odgovorov, a bomo vsaj na nekatera skušali odgovoriti.