Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Na velikem zborovanju Slovenske krščanske socialne zveze leta 1905 je bila dana prva javna pobuda za vključevanje telovadbe v program izobraževalnih društev. Leta 1909 je bil ustanovljen telovadni odsek Orli, leta 1919 pa še dekliški krožek Orlice.
Na Loški grad se nanaša omemba v pisnih virih iz leta 1202, kjer beremo o močno utrjenem gradu v Loki.
Na ogled postavljamo prva tihožitja, ki smo jih v okviru ustvarjalnega natečaja Moje tihožitje v času karantene prejeli ta teden.
V videoarhivu Loškega muzeja si lahko ogledate posnetek predavanja, v katerem se je dr. Asta Vrečko posvetila zgodovini društev umetnikov na Slovenskem v času družbenih sprememb in njihovi vlogi.
Jajce je prastar simbol, ki ga najdemo v skoraj vseh preprostih in razvitih religijah sveta. Slovenska velikonočna jajca – pirhi, pisanice, remenke – se uvršajo med najlepše okrašene primerke v Evropi.
Poslikana loška srednjeveška cerkev ni samo skladna enota ikonografskega in arhitekturnega sestava, temveč tudi primer skladnosti med arhitekturo in funkcijo slike v prostoru.
Pred pol stoletja nas je zapustil Gojmir Anton Kos, eden najpomembnejših slovenskih likovnih umetnikov prejšnjega stoletja, čigar rod izhaja iz Selške doline.
V letu 2020 bomo v okviru Galerije Franceta Miheliča predstavili niz manj znanih fotografskih portretnih upodobitev slikarja Franceta Miheliča iz njegovih različnih življenjskih obdobij.
Naš kustos za arheologijo Jože Štukl je za Radio Slovenija spregovoril o Škofjeloškem pasijonu in Pasijonskem almanahu.
V muzeju hranimo tabernakeljsko omaro, ki jo je dr. Ivan Tavčar uporabljal v dvorcu na Visokem v Poljanski dolini. Izdelana je bila v 18. stoletju, v času živahne pisalne kulture.