Faze izdelave klobuka

Postopek izdelave klobukov se je začel z mehčanjem in obdelavo kož v kožarni. Po uspešnem mehčanju so delavke kože obrnile in jih zaprle na drugo stran. Sledilo je odpiranje in raztegovanje. <em>Foto: Tone Mlakar, fototeka Loškega muzeja</em>
Postopek izdelave klobukov se je začel z mehčanjem in obdelavo kož v kožarni. Po uspešnem mehčanju so delavke kože obrnile in jih 'zaprle' na drugo stran. Sledilo je odpiranje in raztegovanje. Foto: Tone Mlakar, fototeka Loškega muzeja
Dlako so v naslednji fazi skrtačili in pregledali. Brez vode (na suho) je bilo treba od dlake ločiti mast, šibre in/ali strjeno kri. Nato so dlako strigli, da je bila vsa enako dolga. <em>Foto: Avgust Blaznik, fototeka Loškega muzeja</em>
Dlako so v naslednji fazi skrtačili in pregledali. Brez vode (na suho) je bilo treba od dlake ločiti mast, šibre in/ali strjeno kri. Nato so dlako strigli, da je bila vsa enako dolga. Foto: Avgust Blaznik, fototeka Loškega muzeja
Dlako so preparirali za nadaljnjo obravnavo. Temu postopku se je reklo čimžanje – dlaka se je v mešanici vode in (strupenih) kemikalij sprijela s kožo. Nato so jo posušili. <em>Foto: Biljana Ristić, fototeka Loškega muzeja</em>
Dlako so preparirali za nadaljnjo obravnavo. Temu postopku se je reklo čimžanje – dlaka se je v mešanici vode in (strupenih) kemikalij sprijela s kožo. Nato so jo posušili. Foto: Biljana Ristić, fototeka Loškega muzeja
V naslednjem koraku so dlako v grobem odstranili od kože in jo razrezali. To delo je bilo nevarno, ker je lahko stroj, ki dlako reže, pri najmanjši nepazljivosti odrezal tudi kak prst. <em>Foto: Avgust Blaznik, fototeka Loškega muzeja</em>
V naslednjem koraku so dlako v grobem odstranili od kože in jo razrezali. To delo je bilo nevarno, ker je lahko stroj, ki dlako reže, pri najmanjši nepazljivosti odrezal tudi kak prst. Foto: Avgust Blaznik, fototeka Loškega muzeja
Preparirano in razrezano dlako so nato razpihali s pomočjo t. i. plozarce ali ploz mašine. Postopek razpihovanja so ponovili šestkrat. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Preparirano in razrezano dlako so nato razpihali s pomočjo t. i. plozarce ali ploz mašine. Postopek razpihovanja so ponovili šestkrat. Foto: Fototeka Loškega muzeja
Ko je bila dlaka razpihana, so jo stehtali in transportirali do valjarne. <em>Foto: Biljana Ristić, fototeka Loškega muzeja</em>
Ko je bila dlaka razpihana, so jo stehtali in transportirali do valjarne. Foto: Biljana Ristić, fototeka Loškega muzeja
V valjarni so dlako različne kvalitete dali v boben za mešanje dlake. Premešano dlako so nato spet vstavili v trgalni volk, ki je dlako dodatno premešal in zrahljal. <em>Foto: Sara Šifrar Krajnik, fototeka Loškega muzeja</em>
V valjarni so dlako različne kvalitete dali v boben za mešanje dlake. Premešano dlako so nato spet vstavili v trgalni volk, ki je dlako dodatno premešal in zrahljal. Foto: Sara Šifrar Krajnik, fototeka Loškega muzeja
Premešano in zrahljano dlako so ponovno vstavili v pihalni stroj (detajl na fotografiji) in jo natančno očistili. Sledilo je ponovno tehtanje. <em>Foto: Avgust Blaznik, fototeka Loškega muzeja</em>
Premešano in zrahljano dlako so ponovno vstavili v pihalni stroj (detajl na fotografiji) in jo natančno očistili. Sledilo je ponovno tehtanje. Foto: Avgust Blaznik, fototeka Loškega muzeja
Postopek t. i. fahanja na phalnem stroju je omogočil, da se je dlaka enakomerno zalepila na vrtljive zvonce. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Postopek t. i. fahanja na phalnem stroju je omogočil, da se je dlaka enakomerno zalepila na vrtljive zvonce. Foto: Fototeka Loškega muzeja
Fahanju je sledilo filcanje, pri čemer gre za postopke prepogibanja in obračanja. Lahko se je delalo ročno (na fotografiji) ali strojno. Krpe iz debele flanele so delavke najprej namočile v mrzlo vodo, nato pa jih položile na vročo ploščo. Zaradi dela z vrelo vodo so mnoge dobile mehurje. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Fahanju je sledilo filcanje, pri čemer gre za postopke prepogibanja in obračanja. Lahko se je delalo ročno (na fotografiji) ali strojno. Krpe iz debele flanele so delavke najprej namočile v mrzlo vodo, nato pa jih položile na vročo ploščo. Zaradi dela z vrelo vodo so mnoge dobile mehurje. Foto: Fototeka Loškega muzeja
Po pregledu kvalitete tulcev je sledilo t. i. valkanje oziroma valjanje. S tem so dosegli želeno obliko in primerno velikost tulca. <em>Foto: Avgust Blaznik, fototeka Loškega muzeja</em>
Po pregledu kvalitete tulcev je sledilo t. i. valkanje oziroma valjanje. S tem so dosegli želeno obliko in primerno velikost tulca. Foto: Avgust Blaznik, fototeka Loškega muzeja
Ker so se pri valkanju uporabljale voda in kisline, je bilo treba zvalkane tulce posušiti v sušilnih komorah. <em>Foto: Biljana Ristić, fototeka Loškega muzeja</em>
Ker so se pri valkanju uporabljale voda in kisline, je bilo treba zvalkane tulce posušiti v sušilnih komorah. Foto: Biljana Ristić, fototeka Loškega muzeja
Tulce so nato v barvarni pobarvali v eno od 30 možnih barv. Eno skupino tulcev so v barvo namakali 20 minut. <em>Foto: Avgust Blaznik, fototeka Loškega muzeja</em>
Tulce so nato v barvarni pobarvali v eno od 30 možnih barv. Eno skupino tulcev so v barvo namakali 20 minut. Foto: Avgust Blaznik, fototeka Loškega muzeja
Ko so se tulci posušili, je sledilo strojno raztegovanje oglavja. Oglavje se je tako enakomerno raztegnilo in pripravilo za nadaljnje oblikovanje. <em>Foto: Sašo Kočevar, fototeka Loškega muzeja</em>
Ko so se tulci posušili, je sledilo strojno raztegovanje oglavja. Oglavje se je tako enakomerno raztegnilo in pripravilo za nadaljnje oblikovanje. Foto: Sašo Kočevar, fototeka Loškega muzeja
V fazi ročnega ali strojnega oblikovanja je klobuk dobival končno podobo. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
V fazi ročnega ali strojnega oblikovanja je klobuk dobival končno podobo. Foto: Fototeka Loškega muzeja
Prvemu oblikovanju je sledilo vlečenje okrajev. <em>Foto: Sara Šifrar Krajnik, fototeka Loškega muzeja</em>
Prvemu oblikovanju je sledilo vlečenje okrajev. Foto: Sara Šifrar Krajnik, fototeka Loškega muzeja
Ko so bili okraji razvlečeni, je sledilo vlečenje glave, ki je bilo lahko strojno (stroj na fotografiji) ali ročno. Pri vlečenju je tulec dobil želeno velikost. Sledilo je še mokro oblikovanje in centrifugiranje. <em>Foto: Biljana Ristić, fototeka Loškega muzeja</em>
Ko so bili okraji razvlečeni, je sledilo vlečenje glave, ki je bilo lahko strojno (stroj na fotografiji) ali ročno. Pri vlečenju je tulec dobil želeno velikost. Sledilo je še mokro oblikovanje in centrifugiranje. Foto: Biljana Ristić, fototeka Loškega muzeja
Tako pripravljene klobuke so poslali v šivalnico, kjer so jih opremili z našitki in jim prišili znojnice. Zadnja faza pri dodelavi klobuka je bila krtačenje in čiščenje oziroma t. i. bižoniranje. <em>Foto: Biljana Ristić, fototeka Loškega muzeja</em>
Tako pripravljene klobuke so poslali v šivalnico, kjer so jih opremili z našitki in jim prišili znojnice. Zadnja faza pri dodelavi klobuka je bila krtačenje in čiščenje oziroma t. i. bižoniranje. Foto: Biljana Ristić, fototeka Loškega muzeja

Deli naprej