Zgodovina tovarne

Tovarna klobukov Šešir je bila ustanovljena leta 1921, svoje prostore pa je našla v nekdanji Krennerjevi tovarni v Škofji Loki. Na začetku so bili njihov glavni proizvod tulci za izdelavo klobukov iz kunčje in zajčje dlake. Sčasoma se je tovarna uveljavila tudi v proizvodnji klobukov, ki so jih prodajali na domačem in tujih tržiščih. Izdelovali so ženske, deške, moške, modne, lovske, športne in trde klobuke. Da bi svoje izdelke čimbolj približali kupcem, so v lokalnih časopisih objavljali oglase o svojih novih izdelkih. Za lažji dostop do izdelkov pa je Šešir po vsej Jugoslaviji odpiral tudi svoje prodajalne.

Tovarna se je po osamosvojitvi Slovenije prilagodila novim trgom in nekaj let še uspešno poslovala. Od leta 2010 so izvažali predvsem v ZDA. Gospodarsko okolje, svetovno dogajanje in skokovit porast cene kunčje dlake kot vhodne surovine so delovanje Šeširja precej prizadeli. Decembra 2016 se je v tovarni začel stečajni postopek in končala se je 95-letna tradicija domače izdelave klobukov. Še danes pa ohranjamo znanje in spomin na tovarno, ki je skoraj stoletje dolgo živela z našim mestom.

Ali ste vedeli?

… da je imela tovarna za spremljanje modnih trendov lastno razvojno službo in zaposlene modne kreatorke? Šeširjevi klobuki so vseskozi sloveli ne le kot simbol kvalitete, ampak tudi kot priljubljen modni dodatek. V njihovih reklamah večkrat zasledimo izraz, da gre za "svetovno znane klobuke", ki v Jugoslaviji "nimajo konkurence".

… da je Tovarna klobukov Šešir v Hosti pri Škofji Loki v 60. letih ustanovila zajčjo farmo? Za izdelavo tulcev in klobukov je bilo potrebne precej dlake in kože, ki ju je tovarna uvažala iz tujine ali kupovala na domačem trgu. Ker se je povpraševanje po Šeširjevih izdelkih in polizdelkih iz leta v leto povečevalo, je tovarna bila primorana zagotavljati dovolj surovin, dlake in kože. Preskrbo s surovinami so zato delno zagotavljali tudi z ustanavljanjem lastnih zajčjih farm.

Več o zgodovini Tovarne klobukov Šešir si lahko preberete v zborniku Izza klobuka.

Ob ustanovitvi tovarne leta 1921 je velik problem v proizvodnji predstavljalo pomanjkanje primernih strojev. Slednje so sčasoma obnovili in proizvodnjo optimizirali. Začeli so se uveljavljati na domačih in tujih tržiščih, vendar je velika gospodarska kriza v prvi polovici 30. let 20. stoletja razvoj upočasnila. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Ob ustanovitvi tovarne leta 1921 je velik problem v proizvodnji predstavljalo pomanjkanje primernih strojev. Slednje so sčasoma obnovili in proizvodnjo optimizirali. Začeli so se uveljavljati na domačih in tujih tržiščih, vendar je velika gospodarska kriza v prvi polovici 30. let 20. stoletja razvoj upočasnila. Foto: Fototeka Loškega muzeja
Posledice svetovne gospodarske krize so se v naših deželah pokazale sredi 30. let 20. stoletja. Škofjo Loko je zajelo veliko stavkovno gibanje tekstilnega in lesnega delavstva. Slabi delovni pogoji, neurejen delovni čas in slabe plače so bili povod, da je delavstvo, tudi v Šeširju, začelo izražati svoje zahteve in pravice. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Posledice svetovne gospodarske krize so se v naših deželah pokazale sredi 30. let 20. stoletja. Škofjo Loko je zajelo veliko stavkovno gibanje tekstilnega in lesnega delavstva. Slabi delovni pogoji, neurejen delovni čas in slabe plače so bili povod, da je delavstvo, tudi v Šeširju, začelo izražati svoje zahteve in pravice. Foto: Fototeka Loškega muzeja
Okupacijske oblasti so med drugo svetovno vojno zaplenile industrijo in jo postavile pod pristojnost uradov nemškega rajha. Tudi tovarno Šešir, ki je ves ta čas obratovala, proizvajala klobuke ter zaposlovala okoli sto delavk in delavcev. Vojnim letom se je skušala prilagajati tudi z izdelovanjem copat za nemške lazarete. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Okupacijske oblasti so med drugo svetovno vojno zaplenile industrijo in jo postavile pod pristojnost uradov nemškega rajha. Tudi tovarno Šešir, ki je ves ta čas obratovala, proizvajala klobuke ter zaposlovala okoli sto delavk in delavcev. Vojnim letom se je skušala prilagajati tudi z izdelovanjem copat za nemške lazarete. Foto: Fototeka Loškega muzeja
S koncem druge svetovne vojne je Slovenija prešla v novo državno (in gospodarsko) ureditev in postala ena od držav Federativne ljudske republike Jugoslavije. Čeprav je tovarna v prvih povojnih letih poslovala v zelo okrnjenem obsegu, si je v 50. letih opomogla. Leta 1962 je vodstvo tovarne klobukov v Hosti pri Škofji Loki ustanovilo selekcijsko postajo plemenskih kuncev, ki so jih razdeljevali med rejce. Redili so več vrst zajcev (tudi belgijske orjake in činčile). <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
S koncem druge svetovne vojne je Slovenija prešla v novo državno (in gospodarsko) ureditev in postala ena od držav Federativne ljudske republike Jugoslavije. Čeprav je tovarna v prvih povojnih letih poslovala v zelo okrnjenem obsegu, si je v 50. letih opomogla. Leta 1962 je vodstvo tovarne klobukov v Hosti pri Škofji Loki ustanovilo selekcijsko postajo plemenskih kuncev, ki so jih razdeljevali med rejce. Redili so več vrst zajcev (tudi belgijske orjake in činčile). Foto: Fototeka Loškega muzeja
V 70. letih je Šešir odprl nove obrate v Gorenji vasi (1971) in Stari vasi na Bizeljskem (1973). Največji uspeh pa je bilo odprtje novega tovarniškega poslopja v industrijski coni na Trati pri Škofji Loki. To je tovarni zagotovilo še večje proizvodne kapacitete. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
V 70. letih je Šešir odprl nove obrate v Gorenji vasi (1971) in Stari vasi na Bizeljskem (1973). Največji uspeh pa je bilo odprtje novega tovarniškega poslopja v industrijski coni na Trati pri Škofji Loki. To je tovarni zagotovilo še večje proizvodne kapacitete. Foto: Fototeka Loškega muzeja
Šešir je v začetku 80. let izgubil nekaj pomembnih trgov, zato je tovarna preuredila svojo proizvodnjo, zmanjšala število zaposlenih in iskala nove in bolj zahtevne trge. Prodaja na domačem jugoslovanskem tržišču pa je na drugi strani zelo upadla, zato so svoje trgovine v 80. letih postopoma zapirali. <em>Foto: Sara Šifrar Krajnik, fototeka Loškega muzeja</em>
Šešir je v začetku 80. let izgubil nekaj pomembnih trgov, zato je tovarna preuredila svojo proizvodnjo, zmanjšala število zaposlenih in iskala nove in bolj zahtevne trge. Prodaja na domačem jugoslovanskem tržišču pa je na drugi strani zelo upadla, zato so svoje trgovine v 80. letih postopoma zapirali. Foto: Sara Šifrar Krajnik, fototeka Loškega muzeja
Po prestanem turbulentnem obdobju osamosvojitve Slovenije je Šešir konec 90. let zaradi dobrih povezav v tujini in izvoza uspešno posloval. Njihovi klobuki so spadali v višji cenovni razred, tistim najbolj petičnim kupcem pa so ga lahko izdelali tudi po naročilu. <em>Foto: Biljana Ristić, fototeka Loškega muzeja</em>
Po prestanem turbulentnem obdobju osamosvojitve Slovenije je Šešir konec 90. let zaradi dobrih povezav v tujini in izvoza uspešno posloval. Njihovi klobuki so spadali v višji cenovni razred, tistim najbolj petičnim kupcem pa so ga lahko izdelali tudi po naročilu. Foto: Biljana Ristić, fototeka Loškega muzeja
V zadnjih letih je podjetje prizadel skokovit porast cene kunčje dlake kot vhodne surovine. Zato se je novembra 2015 začel postopek prisilne poravnave, decembra 2016 pa stečajni postopek. Poslopje tovarne in stroji so bili po nekaj letih prodani. <em>Foto: Biljana Ristić, fototeka Loškega muzeja Škofja Loka</em>
V zadnjih letih je podjetje prizadel skokovit porast cene kunčje dlake kot vhodne surovine. Zato se je novembra 2015 začel postopek prisilne poravnave, decembra 2016 pa stečajni postopek. Poslopje tovarne in stroji so bili po nekaj letih prodani. Foto: Biljana Ristić, fototeka Loškega muzeja Škofja Loka

Deli naprej