Loški muzej Škofja Loka

Skok na vsebino // Skok na meni

Andrej Perko: Mi hočemo živeti

Andrej Perko: Mi hočemo živeti Foto: Andrej Perko

Andrej Perko: Mi hočemo živeti

Galerija Ivana Groharja, 3. 10.-25. 11. 2018

Kustosinja razstave: Barbara Sterle Vurnik

Mi hočemo živeti je serija analognih, črno-belih fotografij Andreja Perka, v kateri avtor odkrito spregovori o občutljivi temi vojne, njenem nesmislu, vplivu na posameznika, žrtvah in osebnih človeških usodah. Perko, ki se tudi sicer v svojih delih večinoma ukvarja z eksistencialnimi vsebinami in bivanjskimi vprašanji, je navdih za pričujoče delo dobil v presunljivi osebni zgodbi slovenskega literarnega zgodovinarja dr. Franca Koblarja (Železniki 1889-Ljubljana 1975), ki je bil vojak v avstro-ogrski vojski med letoma 1914 in 1918, v času t. i. velike vojne. Koblar je svoje izkušnje vojne izčrpno zapisoval v svoj osebni dnevnik. Njegovi zapisi, ustvarjeni na poteh v Galicijo in na tamkajšnji fonti, so polni domotožja, bolečine ob izgubi tovarišev, hrepenenja po domovini, samospraševanja, za koga se pravzaprav bori, in obupa nad tamkajšnjimi neskončnimi blatnimi prostranstvi. Perka je opisana krutost 1. svetovne vojne presunila, hkrati pa je skoznjo prepoznal tudi univerzalen zlovešč obraz vsakršne vojne. To ga je spodbudilo, da se je 100 let po njenem koncu podal po isti poti, ki jo je Koblar nekoč prehodil kot vojak. Z današnje časovne distance je skušal svoje občutke soočiti z vzdušjem in kontekstom takratnega vojnega prostora in časa. Njegov cilj pa nikakor ni bil rekonstruiranje konkretnih dogodkov ali lokacij, predvsem se je želel približati občutkom, ki jih v posamezniku puščajo posledice vojnih grozot, ter njegovemu intimnemu svetu.

V Perkovih fotografijah se kaže avtorjeva osebna pretresenost nad vsem, kar danes priča o minulem vojnem času. Sledimo ji lahko v njegovih pogledih na ostanke zapuščenih nagrobnikov, bodečih žic, orožja, strelskih jarkov, prestreljenih zidov, v katerih avtor prepoznava in izpostavlja tudi element odsotnosti tistega, česar ni več. Odsotnost vseh tistih njihovih delčkov, ki so se odkrušili, odlomili, obledeli in so danes videti kot praznine, s katerimi je čas zapolnil njihove manjkajoče prostore. Te beleži kot slutnje, jih tako naredi vidne ter s tem simbolično poudari ranjenost človekovega bistva. Zlasti nagrobnike v tem smislu pred nas postavi kot personifikacije ranjenih mož; ene kot invalidna telesa brez udov, druge brez obrazov in preraščene z mahom, kot bi zgodovina pozabila nanje. Kot bi bili le brezimne vojne številke in ne tudi očetje, brati, sinovi. Njegovo pretresenost zaznamo tudi med podobami blatnih podzemnih rovov, polj, močvar, razkrojene podrasti rečnih bregov, ki so nekoč pogoltnili množice padlih mož. Vidimo jo v vrtoglavih pogledih navzgor, proti nebu in ptici v letu, ter nad visokimi vrhovi dreves, ki so bili morda poslednji razgled padlega vojaka, preden je za vedno zaprl oči. Zaznamo jo v razjedenih skalnatih površinah in ostankih železja, ki kakor vanitas spominjajo na votle lobanje. Vidimo jo med tirnicami opustele železnice, po kateri je nekoč vozil vlak in skozi okna katerega je mimo vojakovega pogleda najprej zdrvela zabrisana podoba domačega kraja in z njim odhajajoča svoboda, nato pa so sledile le še neskončne slike puste, blatne pokrajine bojišč in preteče smrti. V vsaki od teh podob slutimo odtis sledi življenj, ki jih je vzela vojna.

Avtorjeva razstava je del širšega razstavnega in študijskega projekta Loškega muzeja, posvečenega obeležitvi konca 1. svetovne vojne. Njegov namen je javnosti poleg zgodovinskih dejstev predstaviti tudi tisti njen drug, pogosto zapostavljen obraz, poln osebnih zgodb, ki razkrivajo mnoga njena manj znana, človeška ozadja, ki prav tako pomembno tvorijo živ kolektivni spomin. V tem smislu je prav Perkov cikel še posebej zgovoren. Med drugim namreč pokaže na temeljno napako v konceptu vsake vojne, na nevidnost in nepomembnost posameznika v njej, osvetli pa tudi relativen pomen pojmov zmage in poraza. S tem, ko se avtor v svojih fotografijah posveti vsakemu imenu, križu, grobu posebej, osebnost posameznika subtilno trga iz anonimnosti in pozabe, povzdigne njegov pomen, ga postavi v ospredje, mu prizna vrednost in vrne dostojanstvo. Perko je svoj fotografski cikel najprej predstavil v svoji fotoknjigi Mi hočemo živeti, kjer fotografije spremljajo izbrani citati iz Koblarjevega osebnega dnevnika. Pričujoča razstava to osnovno idejo nadgrajuje z ambientalno postavitvijo v celostno izkušnjo premisleka o nepopravljivih posledicah vojnih grozot ne le za generacije, ki so jih doživele, ampak tudi za vse, ki so in še bodo sledile. Celoten projekt in Perkova razstava skušata humanizirati že nekoliko otopel pogled na pojem vojne in okrepiti občutljivost zanjo.

Vabilo na odprtje razstave <em>Foto: Oblikovala Katarina Čirič</em>
Vabilo na odprtje razstave Foto: Oblikovala Katarina Čirič
Andrej Perko: Mi hočemo živeti <em>Foto: Andrej Perko</em>
Andrej Perko: Mi hočemo živeti Foto: Andrej Perko
+7Andrej Perko: Mi hočemo živeti <em>Foto: Janez Pelko</em>
Andrej Perko: Mi hočemo živeti Foto: Janez Pelko
Andrej Perko: Mi hočemo živeti <em>Foto: Janez Pelko</em>
Andrej Perko: Mi hočemo živeti <em>Foto: Janez Pelko</em>
Andrej Perko: Mi hočemo živeti <em>Foto: Janez Pelko</em>
Andrej Perko: Mi hočemo živeti <em>Foto: Janez Pelko</em>
Andrej Perko: Mi hočemo živeti <em>Foto: Janez Pelko</em>
Andrej Perko: Mi hočemo živeti <em>Foto: Janez Pelko</em>
Andrej Perko: Mi hočemo živeti <em>Foto: Janez Pelko</em>

Deli naprej


Prijavite se na Novičnik

Novice in dogodki Loškega muzeja direktno v Vaš e-predalnik!

Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na našem spletnem mestu

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
Loški muzej Škofja Loka Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
...
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...
Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
...
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
__qca
__utma
__utmz
__utmv
__utmb
clip_id
home_active_tab
uid
v6f
utmc
aka_debug
...
Vimeo Te piškotke nastavi videopredvajalnik Vimeo.
Vimeo politika zasebnosti / Vimeo piškotki
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
...
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

Spletno mesto Loški muzej Škofja Loka.