Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Razstavi Iz muzejskih depojev: Ive Šubic ter Ive Šubic – ilustrator in kulturni delavec, ki smo ju pripravili lani ob 100. obletnici umetnikovega rojstva, sta na ogled le še do nedelje, 7. maja. Vabljeni!
Loški muzej Škofja Loka in Galerija Ivana Groharja bosta maja odprta po poletnem odpiralnem času, muzej od torka do nedelje od 10. do 18. ure, galerija pa od torka do nedelje od 10. do 14. ure, ob sredah do 18. ure. Zaradi priprave nove razstave bo galerija od 15. do 24. maja zaprta.
Od 2. do 3. marca 2023 je v organizaciji Evropske mreže za praznovanje velikega tedna in velike noči potekal II. Evropski kongres, ki je združil strokovnjake različnih narodnosti za spodbujanje znanstvenega sodelovanja, izmenjave izkušenj in spoznanj o pasijonski dediščini.
Loški muzej Škofja Loka bo na praznične dni v četrtek, 27. aprila, ter v ponedeljek in torek, 1. in 2. maja, odprt. Aprila še po zimskem odpiralnem času, od torka do nedelje od 10. do 17. ure, od 1. maja naprej pa po poletnem – do 18. ure.
V našem spletnem videoarhivu si lahko ogledate posnetek pogovora kustosa Boštjana Sokliča s slikarjem, nekdanjim profesorjem na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in častnim občanom Škofje Loke Francem Novincem.
V Loškemu muzeju smo pridobili novo portretno upodobitev, datirano z letnico 1917 in izvedeno v tehniki olja na vezano ploščo. Podpis avtorja v desnem spodnjem kotu slike je neberljiv, vemo pa, da je upodobljenec Janez Klobovs, eden izmed zanimivih, a že precej pozabljenih Ločanov, po katerem so v mestu poimenovali Klobovsovo ulico.
V Loškem muzeju hranimo Črne bukve Ljudske šole v Železnikih, ustanovljene leta 1815, kamor je učitelj Jožef Levičnik vpisoval učence, ki niso dosegali pričakovanih učnih uspehov, so izostajali od pouka ali pa kako drugače kalili red in mir v učilnici in izven nje.
Loški muzej in Galerija Ivana Groharja bosta aprila odprta po zimskem odpiralnem času, na veliko noč v nedeljo, 9. aprila, pa bosta zaprta.
Za Škofjeloški pasijon je, tako kot za njegove vzornice – ljubljanske kapucinske procesije, značilno, da je bila to v prvi vrsti govorjena in ne peta prireditev. Tudi rokopis patra Romualda pevce, glasbenike in glasbene inštrumente navaja zgolj na redkih mestih.
V Loškem muzeju hranimo nekaj del slikarja Evgena Sajovica, ki se je v zgodovino slovenske likovne umetnosti vpisal kot eden naših najpomembnejših krajinarjev 20. stoletja. Kolegi iz vrst Kluba neodvisnih slovenskih umetnikov so ga imeli za posebneža, ki je bil zmožen "skupaj naslikati dve tako nasprotujoči si skrajnosti, kot sta modra in zelena".