Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
V začetku 16. stoletja je crngrobška cerkev Marijinega oznanjenja doživela že četrto povečavo. Predstavniki posvetne in cerkvene oblasti so pogodbo o gradnji podpisali z mojstrom Jurkom, iz katere izvemo tudi marsikatero zanimivost o srednjeveških graditeljih cerkva, pa tudi o poteku zidanja, ki je bil vse prej kot gladek.
Škofji Loki zaradi njene bogate umetnostnozgodovinske dediščine rečemo tudi slovenski Barbizon. Zgodil se je na prehodu med 19. in 20. stoletjem, ko sta se v Loko naselila slikarja Ivan Grohar in Rihard Jakopič, za njima pa še Matej Sternen.
V Loškem muzeju hranimo nekaj zanimivih likovnih del akademskega slikarja Pavla Bozovičarja iz Zminca pri Škofji Loki. Starejše Ločanke in Ločani se ga spominjajo ne samo zaradi njegovih motivov, nastalih v okolici Škofje Loke in Poljanske doline, ampak tudi kot učitelja na osnovni šoli v Škofji Loki.
Loški muzej in Galerija Ivana Groharja bosta februarja odprta po zimskem odpiralnem času, muzej od torka do nedelje od 10.00 do 17.00, galerija pa od torka do petka od 10.00 do 14.00, v sredo do 17.00, v soboto in nedeljo pa od 9.00 do 13.00.
Ob pomanjkanju pisnih virov, ki bi jasno opisali fizično podobo Jezusa Kristusa, se je od prvih stoletij našega štetja razvilo več različnih načinov njegovega upodabljanja. Prizori Kristusovega trpljenja iz cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu so še posebej zanimivi ravno zaradi Kristusove barve las in oči, ki so nenavadno svetli.
V Loškem muzeju Škofja Loka hranimo velik del opusa slikarja in profesorja likovne vzgoje Janeza Potočnika iz Spodnjega Karlovca v Škofji Loki.
V Galeriji Ivana Groharja se z izborom iz ikonične serije barvnih fotografij, ki nosi naslov Trn, predstavlja uveljavljeni slovenski umetniški fotograf DK. Razstavo zaradi trenutnih zdravstvenih razmer odpiramo virtualno – v videu jo predstavljata umetnik DK in kustos Boštjan Soklič.
Pred 40 leti se je v Kranju zgodila velika likovna razstava Likovna prizadevanja na Gorenjskem 82, na kateri je sodelovalo 48 takrat najbolj vidnih gorenjskih likovnih ustvarjalcev, med njimi tudi 11 članov in članic Združenja umetnikov Škofja Loka.
V likovni umetnosti se človekov odnos do psov kaže tudi v tem, da so vključeni v številne individualne ali skupinske portrete, poleg tega pa se na upodobitvah pojavljajo tudi samostojno. Manjši psiček je vključen tudi v skupinski portret družine Erberg iz začetka 18. stoletja, ki je na ogled v stalni zbirki Loškega muzeja Škofja Loka.
V razstavnem kotičku Fokus na hodniku Loškega muzeja kot del vsebin projekta Naša kuhna predstavljamo plemstvo pri obedu.