Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
V našem spletnem videoarhivu si lahko ogledate posnetek pogovora kustosa Boštjana Sokliča z umetniškim fotografom DK ob njegovi razstavi Trn, ki je bila v Galeriji Ivana Groharja na ogled od 27. januarja do 20. marca 2022.
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec v prenovljenem dvorcu Novo Celje pripravlja ciklel razstav Dialogi. V okviru letošnje teme Fantastika – geometrija bodo predstavljena tudi dela iz stalne zbirke Franceta Miheliča v Kašči.
Fotograf in besednik Andrej Perko, tudi član Združenja umetnikov Škofja Loka, je v samozaložbi izdal fotografsko knjigo Odmevi davnine, v kateri se ukvarja s tematiko obrednih živalskih mask, ki so se v slovenskem ljudskem izročilu ohranile kot poganski relikti iz pradavnih časov.
V sredo, 6. aprila, smo v Okroglem stolpu Loškega muzeja odprli samostojno razstavo Jane Jocif Skrita dediščina: Portreti stoletij, na kateri avtorica predstavlja pet fotografskih serij na temo lokalne kulturne dediščine.
V Galeriji Muzeja Žiri so odprli dopolnjeno stalno razstavo Žirovski likovniki umetniki. Zbirko del najvidnejših žirovskih likovnih umetnikov so dopolnili še z osmimi, ki pri svojem ustvarjanju suvereno posegajo po več tehnikah, so mojstri v številnih zvrsteh in delujejo interdisciplinarno.
V kulturni dediščini slovenskega kmečkega ljudstva posebno mesto zaseda poslikana panjska končnica, ki jo v okviru evropske ljudske umetnosti najdemo le na ozemlju južne Koroške, severozahodne Štajerske ter v osrednjem in severnem delu Kranjske, ki ga je poseljevalo le slovensko prebivalstvo.
Loški muzej in Galerija Ivana Groharja bosta aprila odprta po zimskem odpiralnem času.
V sredo, 30. marca 2022, smo v Galeriji Ivana Groharja odprli razstavo S(trip) kranjskega vizualnega umetnika, striparja, ilustratorja, karikaturista, scenarista in publicista Zorana Smiljanića.
V času vsesplošnega povojnega pomanjkanja v Jugoslaviji so državne oblasti velike upe polagale v kmetijstvo, saj so z njegovim intenziviranjem želele rešiti problem pomanjkanja hrane. Kmetijske zadruge so zato pozivale k nakupu traktorjev in ostalih obdelovalnih strojev.
Čeprav je razširjena skoraj po vsem svetu, se lisica v likovni umetnosti razmeroma redko pojavlja. Še največkrat jo najdemo v ilustracijah basni, bestiarijh in v obrobju molitvenikov, na Slovenskem še na poslikanih panjskih končnicah.