Skok na vsebino // Skok na navigacijo
Novičke iz Loškega muzeja Foto: Sašo Kočevar
Program letošnjega kulturnega dne bo prilagojen trenutni epidemiološki situaciji. Organiziranih vodstev po zbirkah in razstavah tako ne bo, bodo pa za samostojne oglede med 10. in 17. uro odprti Loški muzej, Galerija Ivana Groharja in Galerija Franceta Miheliča.
Ker običajnega odprtja v živo zaradi trenutnih epidemioloških razmer ni mogoče izvesti, novo razstavo v Galeriji Ivana Groharja odpiramo virtualno. Kronično pozne v videu predstavljata umetnica Maruša Štibelj in kustos razstave Boštjan Soklič.
V naslednjem kotičku Fokus bomo predstavili tri likovna dela akademskega slikarja Maksima Sedeja, ki jih hranimo v Loškem muzeju. Gre za risbe v tehniki oglja, upodobljeni motivi na njih pa so stolp Loškega gradu, grajski vrt in Škoparjeva hiša.
Galerija Ivana Groharja se ponovno odpira v četrtek, 28. januarja 2021, ko bo v njej na ogled nova razstava vizualne umetnice Maruše Štibelj Kronično pozni.
Avto-moto društvo Škofja Loka ima bogato zgodovino organiziranja športnih prireditev, eno od njih, tekmovanje za Veliko nagrado Loke, je s svojim fotoaparatom v sedemdesetih letih ovekovečil tudi slovenski fotograf Tihomir Pinter.
Loški muzej se za obiskovalke in obiskovalce odpira v soboto, 23. januarja, Galerija Ivana Groharja zaradi priprave nove razstave Maruše Štibelj Kronično pozni v četrtek, 28. januarja 2021.
Objavljamo program Loškega muzeja za leto 2021, v katerem nadaljujemo sistematično prenovo stalnih zbirk v skladu s sodobnimi muzejskimi smernicami ter konceptualno zaokrožen razstavni program, ki smo ga v preteklih letih nadgradili glede na prizorišča, usmeritve in naloge muzeja.
V letih 2008–2009 so v Poljanah nad Škofjo Loko potekala zaščitna arheološka izkopavanja. Ob tem so bili odkriti arhitekturni ostanki cerkva od romanske preko gotske do baročne faze, med njimi tudi temeljni kamen z vklesano letnico 1710.
Projekt Sožitje na grajskem vrtu je bil uvrščen med 15 dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja po izboru Inštituta za politike prostora.
Slikar Pavel Florjančič je popolnoma predan tihožitni tematiki. Prodornost njegovega jasnega, do konca izčiščenega vpogleda v skrivnostni svet razporejene predmetnosti, je v kontekstu slikarskega podajanja prostorske intime izjemna.