Loški muzej Škofja Loka

Skok na vsebino // Skok na meni

O začetkih Škofje Loke

O začetkih Škofje Loke

Darilna listina nemškega cesarja Otona II. freisinškemu škofu Abrahamu iz leta 973. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Darilna listina nemškega cesarja Otona II. freisinškemu škofu Abrahamu iz leta 973. Foto: Fototeka Loškega muzeja
Valentin Gappnigg: Škofja Loka leta 1697. <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Valentin Gappnigg: Škofja Loka leta 1697. Foto: Fototeka Loškega muzeja
Freisinški škof Abraham <em>Foto: Fototeka Loškega muzeja</em>
Freisinški škof Abraham Foto: Fototeka Loškega muzeja

Začetki Loškega gospostva segajo v leto 973, ko je nemški cesar Oton II. z darilno listino freisinškemu škofu Abrahamu podaril naselje Loko, Selško in večji del Poljanske doline ter Sorškega polja. Takrat Škofje Loke še ni bilo, nastala je nekoliko kasneje …

Ime Lonca, ki nam ga sporoča darilna listina cesarja Otona II. iz leta 973, se ne nanaša na Škofjo Loko, ampak na bližnjo, današnjo Staro Loko. To je bila stara slovanska naselbina, ki jo je po ustanovitvi Loškega gospostva freisinški škof organiziral kot dvor – preprosto obliko naselja s funkcijo upravnega, gospodarskega, verskega in tržnega središča s kaščami, hlevi, bivalnim dvorcem za zemljiškega gospoda in upravno osebje ter bivališči za podložnike, vezane na obdelavo dominikalne zemlje.

Ker pa je na področju Stare Loke primanjkovalo prostora za razvoj modernega srednjeveškega naselja, manj ugodne so bile tudi naravne obrambne danosti, so se škofje odločili, da bodo v zavetju gradu, ob sotočju Selške in Poljanske Sore postavili povsem novo naselje – Škofjo Loko, katere začetki segajo v 12. stoletje. Mesto je nastalo na dveh terasah. Najstarejši del predstavlja na zgornji terasi ležeči Mestni trg ali Plac, ki se je razvil do sredine 13. stoletja. Z rastjo in širitvijo naselbine se mu je na spodnji terasi do konca 14. stoletja pridružil še Spodnji trg ali Lontrg. Naselbina se je zaradi ugodne lege ob pomembni prometni poti hitro razvila v bogato trgovsko in obrtno središče.

Škofja Loka je bila zaradi varnosti obdana z obzidjem. To se prvič omenja leta 1314 v času vladavine škofa Konrada III. (1314–1322), ki je v utrditev mesta investiral precejšnjo vsoto denarja. Skozi obzidje je vodilo v mesto pet vrat, ki so bila dodatno utrjena s stolpi z lesenimi ostrešji. Na Mestni trg so čez Kamniti most vodila severna Selška vrata; na nasprotni strani, med Dagarinovo in Martinovo hišo ob današnji upravni enoti, so stala Poljanska vrata. Na Spodnji trg so z južne strani vodila Spodnja vrata, v območju kašče so stala Čevljarska vratca, ob mestni ubožnici, v neposredni bližini vodnjaka, približno na sredini Spodnjega trga pa Špitalska vrata. Obzidje je bilo zaradi večje varnosti obdano z jarkom (grabnom), kakor se še danes imenuje klanec, ki povezuje Plac z Lontrgom.

Znotraj obzidja so se nahajale hiše loških meščanov, ki so bile na Mestnem in Spodnjem trgu zaradi optimalne izrabe prostora postavljene strnjeno ena ob drugo. Parcele so bile ozke in dolge, na trg je gledalo glavno pročelje hiše, za stanovanjskim poslopjem pa so bili gospodarski objekti in vrtovi. Sprva so bile hiše v Škofji Loki preproste lesene, enonadstropne, pokrite z dvokapno streho, krito z lesenimi skodlami. Leta 1511 je mesto prizadel rušilni potres, kar je, poleg nastopa renesanse, močno vplivalo tudi na zunanjščino mestnih stavb. Prvotne enonadstropne, večinoma lesene hiše so sedaj zamenjale dvonadstropne kamnite hiše. Strogo funkcionalnost so obogatili dekorativni elementi, fasade so razgibali nadstropni pomoli oziroma so jih poživile slikarske in kiparske dekoracije. Za mesto se je začel uporabljati izraz “pisana Loka”. V 17. stoletju sta Škofjo Loko prizadela dva huda požara. Po obnovah je renesančni izgled mestnih hiš sčasoma delno zakrila baročna preobleka, svoje pa so k spreminjanju mestne vedute prispevala tudi kasnejša stilna obdobja vse do današnjega časa. Vendarle pa v jedru Škofja Loka še vedno skriva svoje ne le renesančno, temveč celo srednjeveško srce, ki mestu daje pridih starodavne mističnosti.

Prirejeno po prispevku Jožeta Štukla O začetkih Škofje Loke, objavljenem v Ločanki (št. 5, 12. maj 2020, str. 8-9).

Deli naprej


Prijavite se na Novičnik

Novice in dogodki Loškega muzeja direktno v Vaš e-predalnik!

Iskalnik

Naša spletna stran uporablja piškotke, s pomočjo katerih omogoča uporabo vtičnikov družbenih medijev, izboljšuje in prilagaja uporabniško izkušnjo ter analizira promet. Potrdite, da se strinjate z njihovo uporabo.

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na našem spletnem mestu

Kaj so piškotki?

Piškotki (angleško cookies) so kratke tekstovne datoteke, ki se lahko razpošiljajo in shranijo na vašem računalniku, pametnem telefonu ali kateri koli drugi napravi, ki dostopa do spletnih strani po internetu. Piškotke lahko uporabimo pri zbiranju informacij o načinu, kako uporabljate neko spletno stran, in posledično pri prilagajanju vsebin spletne strani ob vašem naslednjem obisku, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša. V piškotku je običajno zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče neko spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Uporaba piškotkov na spletu ni nič novega. Več informacij o piškotkih lahko najdete na spletni strani www.aboutcookies.org, kjer so tudi navodila, kako jih pobrišete.

Vrste piškotkov

Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotkov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, varnost ...).

Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke o tem, kaj uporabniki delajo na spletni strani, z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, po katerih bi lahko identificirali uporabnika.

Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (uporabniško ime, jezik, regijo ...) ter zagotavlja napredne, uporabniku prilagojene funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletni strani.

Piškotki za usmerjanje

Piškotki za usmerjanje so povezani s storitvami tretjih oseb (npr. oglaševalska in družabna omrežja), na primer gumba "Všečkaj" in "Deli z ostalimi". Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim dejanjem na spletu. Te piškotke urejajo in gostijo tretje osebe.

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Ime piškotka Avtor Opis
bcms_cookie_accepted
bcms_cookie_declined
Loški muzej Škofja Loka Ta piškotka beležita vašo izbiro glede uporabe piškotkov na naši spletni strani.
_pk_ref
_pk_cvar
_pk_id
_pk_ses
...
Matomo Merjenje obiskanosti spletne strani z orodjem Matomo (ex Piwik).
Matomo politika zasebnosti / Onemogočite sledenje Matomo (opt-out)
di
dt
psc
uid
uit
uvc
siteaud
ana_svc
atuvc
user_token
...
AddThis Te piškotke nastavi vtičnik za delitev z družabnimi omrežji podjetja AddThis.
AddThis politika zasebnosti / Onemogočite sledenje AddThis (opt-out)
c_user
s
xs
presence
datr
ft
lu
sub
lsd
reg_ext_ref
reg_fb_gate
reg_fb_ref
wb
act
_e_3qqF_0
wd
p
...
Facebook Te piškotke nastavi Facebookov vtičnik.
Facebook piškotki in podobne tehnologije
__utma
__utmz
SID
LOGIN_INFO
use_hotbox
PREF
SSID
HSID
watched_video_id_list
demographics
VISITOR_INFO1_LIVE
...
YouTube Te piškotke nastavi videopredvajalnik YouTube.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google
__qca
__utma
__utmz
__utmv
__utmb
clip_id
home_active_tab
uid
v6f
utmc
aka_debug
...
Vimeo Te piškotke nastavi videopredvajalnik Vimeo.
Vimeo politika zasebnosti / Vimeo piškotki
_ga
__utma
__utmb
__utmc
__utmv
__utmz
SC
PREF
HSID
SSID
APISID
SAPISID
SNID
NID
GoogleAccountsLocale_session
AnalyticsUserLocale
GAPS
...
Google Maps Te piškotke nastavi zemljevid Google Maps.
Vrste piškotkov, ki jih uporablja Google

Nadzor piškotkov

Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi enostavno izbrišete – za več informacij obiščite spletno stran www.aboutcookies.org. Vašo odločitev glede uporabe piškotkov na tej spletni strani vedno lahko spremenite s klikom na povezavo Piškotki.

Upravljalec piškotkov

Spletno mesto Loški muzej Škofja Loka.