(1949, Ljubljana)

Modic se je leta 1969 zaposlil v Časopisnem in grafičnem podjetju Delo v Ljubljani, kjer je najprej delal kot litograf. Predanost fotografiji ga je pripeljala do fotoreporterskega oddelka časopisa Delo, kjer se je uveljavil kot novinarski fotograf, ki je redno spremljal kulturne dogodke, zlasti z likovnega področja. Ukvarjal se je tudi z naravoslovno in krajinsko ter športno in planinsko fotografijo. Leta 1983 mu je Fotografska zveza Jugoslavije podelila naziv kandidat za mojstra fotografije, sodeloval je na številnih razstavah doma in v tujini (Japonska, Španija, Švica, Rusija, Avstrija) ter za svoja dela prejel več kot 200 nagrad in priznanj.

(1938, Bjelovar, Hrvaška)

Kot kemik in farmacevt je deloval po prestolnicah nekdanje Jugoslavije, od Ljubljane, Zagreba, Sarajeva do Beograda; povsod je vzporedno veliko časa posvečal fotografiji, bil je aktiven član fotoklubov, redno je spremljal dogajanje na fotografskem področju, sodeloval je na skupinskih razstavah in samostojno razstavljal.

Že v 50. letih prejšnjega stoletja se je spoznal s t. i. ljubljanskim fotografskim krogom, najbolj pa se je navdušil nad železarskimi fotografijami Slavka Smoleja z Jesenic. Leta 1970 mu je Mednarodna zveza za umetniško fotografijo (FIAP) podelila naslov Artist FIAP (AFIAP), po selitvi v Ljubljano je postal tudi član Fotogrupe ŠOLT Ljubljana. Leta 1975 mu je FIAP podelila naslov Excellence FIAP (EFIAP). Leta 1995 si je zgradil svoj atelje in se začel posvečati študijskim portretom. Leta 2006 je prejel nagrado Janeza Puharja za življenjsko delo, od leta 2007 dalje pa je član Društva oblikovalcev Slovenije in Društva slovenskih likovnih umetnikov.

(1949, Gorenji Logatec)

Premrov je umetnostni zgodovinar in likovni kritik ter član Mednarodne zveze likovnih kritikov AICA. Leta 1971 je začel pisati članke o likovnih razstavah v časopisih ter jih objavljal v Dnevniku, Delu in Naših razgledih. Bil je tudi kustos in vodja Galerije MK Labirint v Ljubljani. Od jeseni 1988 je kot novinar delal v uredništvu oddaj o kulturi Televizije Slovenija, med letoma 2003 in 2007 pa je bil urednik kulturne redakcije. Je avtor več monografskih katalogov in monografij. Leta 1995 je prejel priznanje ZDSLU za prispevek k promociji slovenske likovne umetnosti, leta 2000 Valvazorjevo častno priznanje, leta 2001 priznanje RTV Slovenija, leta 2010 Steletovo priznanje in priznanje RTV Slovenija, leta 2011 pa še priznanji Frana Vesela in RTV Slovenija. Leta 2014 je prejel tudi priznanje RTV Slovenija za življenjsko delo.

(1945, Črnomelj)

Publicistka in prevajalka Alenka Puhar je hči Franceta Miheliča in Helene Puhar ter sorodnica izumitelja in fotografa Janeza Puharja. V 80. in 90. letih prejšnjega stoletja je aktivno delovala na političnem civilno-družbenem področju. Leta 2004 je uredila in objavila spomine Angele Vode, ene najvidnejših aktivistk feminističnega gibanja na Slovenskem pred drugo svetovno vojno. Na podlagi njene zgodbe je bil posnet tudi film. V letu 2010 je bil posnet dokumentarni film Otroštvo, posvečen pomenu in aktualnosti avtoričinega dela Prvotno besedilo življenja in dela njene soimenjakinje Alenke Rebule Globine, ki so nas rodile.