Smrt publike je bila prvotno objavljena 22. 2. 2018 kot manifest na Facebooku. Kasneje ga je nadgradil v prostorsko zvočno instalacijo, ki jo sestavljata nenavaden kovinski stol, pokrit s krznom, in tekst, ki ga obiskovalec sliši, ko se nanj usede. Tekst, manifest, s katerim umetnik razglaša smrt publike, je prebral spiker Hrvaškega radia Željko Tomac. Glas s profesionalno dikcijo daje resni vsebini primeren uraden ton.

Brajnović napove smrt publike, pri čemer v tekstu odpre mnogo različnih možnosti. Prepričan je, da človeštvo z razvojem tehnologije drvi proti Armageddonu, in ob poslednji sodbi bo moral vsak posameznik prevzeti odgovornost za svoja (ne)dejanja. Umetnik postavlja tezo, da takrat oziroma že zdaj ne bo več delitve na aktivne, v tem primeru umetnike, in pasivne konzumente, publiko.

Kar poveže z znanim stavkom znamenitega nemškega konceptualnega umetnika Josepha Beuysa iz 70. let prejšnjega stoletja: Vsak človek je umetnik. Beuys je bil namreč prepričan, da je umetnost ključna dejavnost, ki bo iz posameznikov šele naredila razvitejšo skupnost. Ta bo nastopila, ko bo celotno človeštvo ustvarjalno, umetniško sodelovalo pri grajenju socialne skulpture, po Beuysu najvišje oblike družbe.

Publike ne bo več, vsi bodo soustvarjalci.

Žižkova ideja ljubeznivega diktatorja kot edine rešitve za človeštvo je Brajnovića spodbudila k oblikovanju sintagme Diktatura ljubezni. Oba na prvi pogled delujeta kot oksimoron, bistroumni nesmisel, a po umetnikovi interpretaciji bo Diktatura ljubezni kmalu zares nastopila. Brajnović namreč razume ljubezen kot glavno vodilo duhovnega prostora. Z bližajočim se Armageddonom in po umetnikovi napovedi končni zmagi Boga bo torej nastopila doba Diktature (božje) ljubezni.

Pomenljiv napis iz težkih svinčenih črk sodi v sklop del, v katerih Brajnović ob bok vodilnim filozofom postavlja svojo tezo prihodnosti človeštva. Tu nastopa kot tisti, ki z umetniškimi sredstvi sodeluje ne le pri razmisleku o družbi, ne ponuja le vprašanj, pač pa tudi odgovore. Ti so utemeljeni v njegovem svetovnonazorskem prepričanju, izvedeni pa v formi napisa, videa, prostorske instalacije, manifesta …

V malem antikvariatu v Trstu je Tomislav našel knjižico, na katere naslovnici je Stalin, obkrožen z različnimi javnimi osebnostmi, ki so izginile ali bile ubiti med njegovimi čistkami. V istem kupu je našel tudi staro reprodukcijo Mittelmeerflora, na kateri so ilustracije in imena 16 rastlin z območja Mediterana.

Na te originalne dokumente je umetnik interveniral in s sitotiskom dodal napis Ljubazni diktator (ljubeznivi diktator), aludirajoč na Slavoja Žižka in njegovo idejo ljubeznivega diktatorja kot edine rešitve za človeštvo. Bukolična podoba sredozemskih rastlin, prijazna in mehka mati narava, je združena s podobo diktatorja, zloveščo podobo človeštva.
 

Delo je bilo 22. 5. 2017 objavljeno na Facebooku kot videodokument pisanja teksta na staro ogledalo.

Delo je humoren komentar očitka, da so tisti, ki ne hodijo na volitve, krivi za stanje stvari. Umetnik zavrača poenostavljeno logiko, saj ne verjame, da zadeve spreminja že samo dejanje glasovanja. Obenem pa tudi izjavlja, da v ponujenem političnem spektru ne najde opcije, ki bi ji dal svoj (edini) glas.
 

Naredil je serijo del, v kateri je pisal po gnilem sadju, kutini, banani. Banana se je s časom sušila in krčila, z njo pa tudi tekst.

Naravni proces je skozi čas vedno bolj plastično poudarjal pomen zapisanih besed. Vsi pojmi so popačeni/iznakaženi je treba brati v kontekstu umetnikovih del, s katerimi opozarja, da je človeštvo skozi stoletja na osnovne resnice naložilo številne napačne interpretacije. Balast je popačil osnovno resnico in ta je zdaj iznakažena.

Graf je v obliki miselnega vzorca prikazan umetnikov svetovnonazorski in umetniški program, vizualizacija zgodovine stanja, v katerem smo, in tistega, ki prihaja. Je grafični prikaz umetnikove interpretacije zgodovine krščanstva, kjer pokaže vzroke in posledice človeških odločitev in z direktno povezavo človeka s strojem, končno posledico, izgubo humanosti.

Delo obstaja tudi v formatu videa, v katerem umetnik med risanjem grafa pojasnjuje svoje stališče.
 

Vojna ni naravno stanje človeštva

5:02 min

Video je nastal leta 2018, ko je Brajnović na platformi RT v okviru oddaje World Tomorrow naletel na pogovor Juliana Assangea, Davida Horowitza in Slavoja Žižka. Pogovarjali so se o stanju stvari, o prihodnosti, Ameriki, svetovnih silah, religiji. Brajnovića je zintrigirala izjava Horowitza (ki se ji sogovornika nista zoperstavila), da je vojna naravno stanje človeštva. Reagiral je z medijsko manipulacijo. Z montažo je v posnetek pogovora vključil sebe s kratko predstavitvijo svoje rešitve: Božjega kraljestva, ki ga razume kot naravno stanje človeštva.

Brajnović se je, kot veliko umetnikov vseh časov, vedno ukvarjal z vprašanji družbe in njene prihodnosti, kar je še poglobil od začetka pandemije. Ta je v javni prostor ponovno postavila filozofe, ki so v zadnjih letih v različnih medijih debatirali in razmišljajo o prihodnosti družbe. Brajnović je vedno spremljal debate sodobnih mislecev, s spletom in dostopnostjo do številnih vsebin pa začel intenzivneje spremljati debate filozofov, posebej tistih najvplivnejših, na prvem mestu Slavoja Žižka. Med njegovim intenzivnim pojavljanjem v času korone je Brajnović razumel, da Žižek zato, ker kategorično zavrača obstoj boga, ni zmožen misliti prihodnosti.

Video je bil najprej objavljen na Facebooku, in sicer 25. 5. 2018.

Svetovna državljanska vojna

Brajnović je od Mladena Stilinovića, enega najpomembnejših hrvaških konceptualnih umetnikov, v dar dobil črn, bel in roza sprej. Naredil je serijo prostoročnih napisov na različna platna (v tem primeru na prt, najden na odpadu na Susku). S tem se je poklonil spominu pred kratkim umrlega kolega, prijatelja, ki je od 60-ih dalje kot ključni element svojega dela uporabljal tekst, pogosto nasprejan na razne površine.

Napis World Civil War, Svetovna državljanska vojna, je komentar medijske vojne, ki sploh v zadnjih letih vlada na družbenih omrežjih. Izgubljanja mnenjskih voditeljev, avtoritet, resnice, globalne širitve nepreverljivih, neresničnih in namenoma zmanipuliranih podatkov. Pravzaprav katastrofalnega stanja družbe, ki ga je internet naredil vidnega, predvsem pa še spodbudil splošno polarizacijo in radikalizacijo stališč in načinov izjavljanja.

Direktna povezava

Naslov je vzet iz Žižkovega kratkega teksta o bližnji prihodnosti direktne povezave naših možganov in digitalnega prostora. Žižkovemu tekstu je umetnik dodal abstrahirano skulpturo široko razprte glave, ki direktno simbolizira vdor zunanjega v notranji človeški svet. Direktna povezava seveda pomeni branje naših misli, spominov, gledanje naših slik. Tehnološki človek bo po Brajnoviću oropan osnovne človeške lastnosti, svobodne volje in povsem odprte glave za manipulacije gospodarjev sveta.

S pojavom Facebooka je našel idealen medij za tisti del svoje prakse, v kateri spaja vizualno in tekstovno ter vključuje publiko. Začel ga je uporabljati kot samostojen medij, s posebej zanj narejenimi deli, še pogosteje pa je objava na Facebooku del kompleksnejšega projekta. Včasih je to video kot dokument dogodka v realnem prostoru, večinoma fotografija procesa umetnikovega dela, včasih je inscenirana in narejena zgolj za objavo na Facebooku in skoraj vedno tekst. Ta je lahko kratek, praviloma pa gre za daljše tekste, eseje, manifeste.

Direkten kontakt s publiko je bil že od 90-ih pomemben element v več njegovih delih, izvedenih v javnih urbanih prostorih, Facebook pa mu ga je omogočil v povsem novih razsežnostih. Nagovor veliko večje publike je v formatu Facebookovih komentarjev omogočil tudi nadgradnjo njegovih komunikacijskih strategij. Zaradi specifike medija je komunikacija pogosto skoraj direktna, praviloma hitra, brez pretiranega loščenja zapisanega, brez razmisleka s časovnim odmikom, brez prevelike refleksije in korigiranja. Vendar pa se, tudi zaradi Brajnovićevih pogosto problemskih tekstov in tehtnih, vsebinskih odgovorov, razvijejo prave poglobljene debate med različnimi akterji. Brajnović dejansko uspeva znotraj površnega, pogosto prepirljivega medija, spodbuditi tehtne razprave o težko razumljivih stvareh.

Prikazan je raznolik izbor 12 umetnikovih projektov na Facebooku med leti 2015 in 2022.